Klemen Kos   19. januar 2012
Intervju: Tomaž Kavčič, selektor reprezentance do 21 let

V Sloveniji smo Copperfieldi

Selektor izjemno uspešne reprezentance do 21 let Tomaž Kavčič je za Nogomanio spregovoril o velikih izzivih in priložnostih, ki jih za mlado reprezentanco predstavlja leto 2012.
SORODNE NOVICE
Šporar in Ivačič zapuščata rep...
17.11.2018 | Slovenski nogomet
Slovenija: Kako so igrali
17.11.2018 | Slovenski nogomet
Verbič: Zaslužimo si ligo C
17.11.2018 | Slovenski nogomet
Benedejčič: Slovenija si ne up...
16.11.2018 | Slovenski nogomet
Slovenija je klavrno sestopila...
16.11.2018 | Slovenski nogomet
Slovenija igra za golo prežive...
16.11.2018 | Slovenski nogomet
(foto: SPS)
Malta, Finska, Ukrajina in Švedska. To so zadnje štiri prepreke mlade slovenske reprezentance pred uvrstitvijo v dodatne kvalifikacije za EP do 21 let v Izraelu. Velika priložnost in velik izziv pred generacijo, ki bo verjetno nekoč nosila največje breme tudi v članski vrsti. Selektor Tomaž Kavčič, trener s pregovorno prirojenim čutom za delo z mladimi, mirno pričakuje razplet kvalifikacij in poudarja, da se priložnost ne ponuja zgolj mladi reprezentanci, temveč slovenskemu nogometu nasploh.

Kako se navajate na to, da je mlada reprezentanca stopila na plan in postala deležna večjega zanimanja javnosti kot poprej?
Seveda je to prijetno in veseli me, da so mladi dobili na teži, a vseeno ostajamo trdo na tleh in gledamo naprej iz tekme v tekmo. Pri mladih je pač tako, da igramo v terminih članske reprezentance in normalno je, da je tam precej več zanimanja medijev in javnosti.

Je mlada reprezentanca pridobila na priljubljenosti tudi zaradi krize članske reprezentance?
Članska reprezentanca je morda imela manjšo rezultatsko krizo, vendar pa naših uspehov in posledično večjega zanimanja javnosti za nas res ne bi vezal na to.

Letos se vam ponuja priložnost za nastop v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na EP v Izraelu. Kakšna je vaša formula uspeha?
Najbolj važna je selekcija igralcev. Večina teh fantov je igrala skupaj že v reprezentancah do 18 in 17 let, zato dobra igra ni prišla sama od sebe. Moram poudariti, da je moštveni duh na zelo visoki ravni, da je med igralci prisotna neverjetna želja po dokazovanju, nenazadnje pa gre tudi za kakovostne igralce, ki vedo kaj hočejo. To je ključno, saj kakovosti ne moremo nadoknaditi.

Čutite poseben pritisk zaradi priložnosti, ki se ponuja v kvalifikacijah?
To je priložnost za cel slovenski nogomet, ne samo za nas. Smo v zelo dobrem položaju, a pred nami so še štiri ključne tekme. Moramo se zavedati, da bo na prvenstvu igralo samo osem reprezentanc in da tam morda ne bo Italije z Balotellijem, Nizozemske ...Osnovni cilj je bil, da se skušamo prebiti v boljši boben, želja pa je bila uvrstitev na turnir. Zdaj je ta želja postala že kar cilj! Vseeno pa trdim, da smo na tleh in tudi fantje komaj čakajo, da se kvalifikacije nadaljujejo.

Se pri vas gradi okostje članske reprezentance čez naslednjih pet ali šest let?
Mislim, da. Tudi v trenutni reprezentanci jih je velika večina šla skozi U-21, seveda pa je pred njimi še dolga pot. Pomembno je, da že v teh letih redno igrajo. Moramo pa vedeti, da so za uspeh ključni vsi. Največ se govori o Lazareviču, Krhinu, Vučkiču, a tudi denimo Milec, Fink in še kdo, ki igra malce manj, nosi enako vlogo.

Kako se osebno spopadate z izzivi dela v mladi reprezentanci, kjer je pretok igralcev zelo hiter in kjer je težko skupaj zadrževati ključne posameznike?
Delo je zelo specifično. V času priprav imam včasih na voljo dva ali treninge in v tako kratkem času je preprosto nemogoče delovati tako kot na primer v klubu. Sam skušam čimveč komunicirati z igralci in nasploh funkcioniram tako, da jim skušam priti blizu glede vsega, ne samo nogometa. Poznam njihove probleme in skušam biti z njimi čim bolj pogosto v stiku. Mladega igralca je treba razvijati kot osebnost, ampak ključen je nedvomno karakter. Trudim se držati pozitiven in zmagovalen duh.

Tomaž Kavčič
(foto: SPS)


Vedno obstaja možnost, da boste pred ključnimi tekmami ostali brez nekaterih ključnih igralcev, ki bodo morda dobili priložnost med člani.

Za uspeh je zelo pomembno, da ostanemo skupaj. Sam pravim tako: če je mlad igralec toliko dober, da je med 14. ali 15. igralcem  v članski reprezentanci, naj igra tam. Sicer pa se s preskokom med člane ne mudi. Kvalifikacije so zelo težke in za reprezentanco, ki ima tako majhen bazen kot naša, je vsakega igralca zelo težko nadomestiti. Če igraš proti mladi reprezentanci Nizozemske boš igral proti igralcem nizozemske lige. Dejansko so to že člani.

Sta se s selektorjem Stojanovičem že pogovarjala o tem?
Poznava sva že dolgo in tudi o tem sva se že pogovarjala. Prepričan sem, da ne bo težav.

Kakšne pa imate izkušnje z igralci, ki so se že prebili med člane in se nato vrnili k mladim?
Ni lahko. To je podobno kot v klubu, ko se nek igralec iz mladincev prebije do članov in nato obratno. Tudi če je fant še tako karakterno močan, to iz mojih osebnih izkušenj ni najboljše. Seveda pa tudi s preskokom takšnih igralcev zelo trpi tudi rezultat.

Skozi vašo rešeto sta šla denimo tudi Josip Iličič in Tim Matavž. Ste od njiju pričakovali, da bosta tako razvila svoj talent?
Sem. Oba sta kazala izjemen potencial. Matavževo zgodbo morda poznam malce bolj, saj sem ga tudi že obiskal v Groningenu, v Iličiča pa sem prav tako verjel, čeprav je bil še v časih iz Interblocka za marsikoga že odpisan.

Kakšna je vaša vizija nogometne igre?
Veseli me, da se nogomet vrača k igri. Igralec mora biti sproščen v igri. Če ni nogometa in igre, ni razvoja. V obrambi se stvari nekako že da "poštimati" , toda bolj je pomembno, da si upaš igrati. Slovenci znamo igrati z žogo in imamo razvito improvizacijo. To je treba izkoristiti, saj imamo prirojeno tudi disciplino in to je vsaj v teoriji idealna kombinacija.

Torej, igrati z žogo v nogah, prevladovati v posesti žoge ... so to smernice razvoja?
Da, ampak brez umiranja v posesti! V igri je treba uživati, ampak poudarjam, da se mora vse to dogajati znotraj kolektiva. Kdor bo zmožen svoje sposobnosti vnesti v kolektiv, ga bo tudi kolektiv za to nagradil. Kdor se temu ne podredi, v timskem športu nima kaj iskati. Tudi Messi se vrača in bori za žogo. Ni več igralcev katerim bi rekel 'počni, kar te je volja'.

Katera nogometna šola vam je najbližja?
Zame nizozemska. Ni nemška in ni španska. Dosti dajo na igro in čakajo na mladega igralca. Že nekajkrat sem bil tam in videl, da so mladega igralca pripravljeni čakati dolgo. V Italiji tega denimo ni, hkrati pa na Nizozemskem tudi ni takšnega pritiska.

Tomaž Kavčič
(foto: SPS)


Večina vaših legionarjev igra v Italiji.
Da, in tam je za mladega igralca verjetno najtežje. Že tako je zelo težko, ker je liga močna, kot drugo pa Italijani niso pripravljeni čakati na mladega igralca. Si ali pa te ni.

Medtem ko navzven marsikoga bolj zanima pretok iz vaše reprezentance v člansko, imate tudi vi za seboj podmladek za svojo reprezentanco. Kakšen pregled imate nad delom v mlajših kategorijah?
S selektorjem Jarcem se dosti pogovarjam in skušam spremljati njihove igre po najboljših močeh. Vedno se moramo prilagoditi razmeram. Rad bi poudaril, da nam Nogometna zveza daje velik support, še bolje pa bo, ko bo zgrajen center na Brdu. Poudaril pa bi še nekaj zelo pomembnega – razvoj teh igralcev je plod dela trenerjev v naših ligah. Oni jih delajo, jaz jih zgolj selekcioniram. Največje zasluge imajo naši trenerji, saj živijo in rastejo z igralci.

Veliko potujete, bili ste tudi v Kanadi in ZDA. Kako vam to pomaga pri delu?
Zanima me, kam gre nogomet. Vsako leto skušam obiskati dva ali tri tuje klube in na lastne oči videti, kako delajo v njih. Mislim, da bi to morali početi vsi trenerji. Jasno je, da moraš imeti svojo glavo, a več kot vidiš, več veš. V nogometu se ničesar ne da kopirati, bolj pomembno se je znati prilagoditi temu, kar imaš.

Kaj bi nogometni trener lahko videl v Kanadi?

Moram reči, da me je fasciniralo dejstvo, koliko ljudi tam igra nogomet. Ko se voziš imaš občutek kot da si v državi svetovnih prvakov. Problem je predvsem njihov sistem. Ko igralec konča kolidž gre lahko v MLS, a število mest je zelo omejeno. Vsi ostali nimajo kje igrati.

Pred časom ste v izboru časnika Ekipa zasedli drugo mesto v izboru za najboljšega trenerja leta. Koliko vam pomeni to priznanje?
Seveda sem počaščen, čeprav o tem poprej resnično nikoli nisem razmišljal. Rad pa bi izpostavil, da delam skupaj z Robertom Englarom, Borutom Mavričem, Sašom Udovičem in vsemi ostalimi, ki so prav toliko pomembni kot jaz. Dobro se ujemamo in rezultat je posledica tega. Verjetno sem sam bolj izpostavljen, ampak zasluge imamo enake. Da o igralcih sploh ne govorim.

Pogodba se vam izteče novembra. Vas kaj vleče nazaj v klubski nogomet?
Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Včasih res malce pogrešam klubski nogomet, saj je problem U-21, da ni prave kontinuitete dela, ker imaš igralca ponavadi na voljo leto ali največ dve.

Kako pa s strani ocenjujete trenutno stanje v slovenskem klubskem nogometu?
Mislim, da liga ni tako slaba kot se jo prikazuje. Ista tekma je pred 3 ali 4 tisoč gledalci takoj 30 do 40 odstotkov boljša, a žal so težave drugje. Težko je biti profesionalec s 500 evri plače. Najprej potrebujemo močne uprave, ki bodo zmožne prinesti denar. Naslednja stvar je infrastruktura. Ne govorim o stadionih, temveč o pomožnih igriščih, saj brez tega ni napredka. Šele potem pridejo trenerji in igralci. Ko imaš vse te pogoje zadoščene, lahko razmišljaš o napredku. V Slovenji smo dejansko Copperfieldi, ker nam nekako gre tudi brez tega.

Tomaž Kavčič
(foto: SPS)


 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 1
Starejši naprej | Novejši naprej
LEGEND50 19.1.2012, 23:41 Prijavi komentar
prav ma mojster, slovenija je športna velesila glede na to kolko država vlaga v šport in kaki so naši razultati !!!
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE