Miran Zore   17. januar 2020

Slobodan Grubor je avtor zgodbe sezone v 1. SNL: Ko igralec malce opozori nase, je že biznis

Kako je Aluminiju uspelo prehiteti Maribor in spisati jesensko zgodbo o uspehu? Slobodan Grubor je razkril svojo nogometno filozofijo ter opozoril na veliko težavo, ki pesti slovenski nogomet.
SORODNE NOVICE
1. SNL: Olimpija bo danes poka...
29.2.2020 | Slovenski nogomet
Rudar tone, a je vseeno pripel...
28.2.2020 | Slovenski nogomet
NZS po utečeni praksi po derbi...
28.2.2020 | Slovenski nogomet
Milanič zadovoljen, a svari pr...
27.2.2020 | Slovenski nogomet
1. SNL: Maribor zaostaja le še...
26.2.2020 | Slovenski nogomet
Video: Bivši up Maribora v atr...
26.2.2020 | Slovenski nogomet
Slobodan Grubor je prvi del sezone z Aluminijem končal na drugem mestu v 1. SNL. (foto: Nogomania)
Za Olimpijo in pred Mariborom, na visokem drugem mestu, z najmanj prejetih golov v ligi in polfinalom Pokala Slovenije v žepu. Trenutna pozicija Aluminija, skromnega kluba iz majhnega Kidričevega, je absoluten presežek in (po ekonomski plati) v resnici nerealno stanje, ki pa je posledica dobrega, načrtnega dela. Zanj je to sezono (spet) odgovoren hrvaški trener Slobodan Grubor, ki je svojo zgodbo v Aluminiju zgradil na temelju izrazitega kolektivizma. Aluminij se odlično brani kot celota, kot celota pa tudi učinkovito napada (tretji najboljši napad lige). 

Ekipa Aluminija je v primerjavi z vsaj polovico lige in klubi iz večjih mest poceni. Je relativno mlada, dobro zastopana z v klubu vzgojenimi igralci in brez izrazito odstopajočih posameznikov. Pravilno bi sklepali, če bi dejali, da je to neposredna posledica klubskega gmotnega stanja, a bi bilo to le delno resnično. Slika ekipe je tudi odraz definirane klubske politike in izraženih želja trenerja. 

"Z igralci, ki se ne podredijo ekipi, ne morem delati. Tega principa ne bi kompenziral niti za kakšnega res izrazito dobrega individualca. Vedno se potem vprašam, kaj mi bo prinesel. Gol s prostega strela? Kaj pa, če ne bo nobenega prostega strela v nevarni coni? Potem imam igralca manj. Odstopanje od principov škodi, tega sem se že naučil," pravi 51-letni Grubor. 

Visokorasli Rečan že s svojo pojavnostjo razkriva svoj igralski domicil. Primarno je bil branilec, pozneje sicer tudi vezist. A videz vara. Nogometna filozofija, ki jo Grubor zagovarja, je namreč vse prej kot defenzivno naravnana. Aluminij igra napadalen, lep, učinkovit nogomet, trenerjev podpis je jasno viden.

"Imam svojo filozofijo, moj največji uspeh pa je, da so jo igralci sprejeli. Temelj vsega je delo, pomembno pa je, da smo razvili dobre odnose. Igralci so zadovoljni. Prišli so uspehi, z njimi samozavest," poudarja, zavedajoč se nevarnosti, ki preži na mlade fante. Menedžerji, obljube, ležernost je le nekaj pasti, ki jih bo Grubor svojim varovancem pomagal zaobiti. "Prizemljil jih bom, kot vedno," obljublja. 

Pogoji v Aluminiju so skromni, a niso slabi. Realni so. Klub igralcem nudi strokovno delo, številne strokovne delavce, dobro infrastrukturo za trening in predvsem zaupanje. Klub igralcem ponuja dobro "bazo", s katero bodo tisti najboljši lahko posegli višje. 

Samo branjenje ni smiselno, samo držanje žoge prav tako ne
Aluminij je sezono začel z upanjem na pozicijo okrog sredine lestvice. Z nogometom, ki sledi trenutnim mednarodnim trendom dinamične igre, z izrazito tranzicijo, je posegel precej višje. Igralci Aluminija v igri čutijo svobodo. Tako se zgodi, da enkrat eksplodira eden, drugič nekdo drug. Goli in asistence se tako razporejajo na več igralcev. Napak, poudarja trener, se v Kidričevem ne bojijo, ampak jih sprejemajo, analizirajo in se iz njih učijo.

Za majhne klube, kar Aluminij ne glede na trenutni uspeh je, so prestopni roki v prvi vrsti trpljenje. Moči, da bi igralce s ponudbami večjih klubov lahko zadržali, v Kidričevem nimajo. Kljub temu pa množičnega eksodusa v teh dneh in tednih ne gre pričakovati, Gruborjeva aduta sta dobro delo in složnost, saj igralcem zagotavljata razvoj. Celotna sezona pa je za vsakega nogometaša seveda vredna več kot le polsezona. 

"Pri nas so pomembni vsi igralci. Če nekdo zdaj ne igra, pa recimo nekdo iz prve ekipe gre, potem računamo na tistega prvega. Vedno imamo nekoga v ozadju. Mi kvalitete ne moremo pripeljati, samo reagiramo lahko, če nekdo gre. Ponudbe so in bodo, a jih je treba pretehtati. Jaz igralcem ne morem dati več kot lahko dobijo drugje, niti ne morem namesto njih sprejemati odločitev. Lahko jim le svetujem in to počnem. Lahko rečem, da me igralci poslušajo in to smatram za uspeh."
Slobodan Grubor
(foto: Nogomania)


Slovenski igralci bi se morali razvijati v slovenski ligi
Grubor je tudi sam prepoznal simptome resne bolezni slovenskega nogometa. Šibka produkcija igralcev in njihovo zaletavanje v tujino ga, čeprav je v Sloveniji tujec, skrbita. Rešitev je na dlani.

"Jaz bi igralcem preprečil prehitre odhode iz Slovenije. Ko je igralec enkrat star 22, 23 let in ima v nogah sto tekem, se vidi, česa je sposoben. Eni so zreli prej, drugi pozneje. Vem, da je veliko mladih Slovencev odšlo ven, pa tam niso igrali. Čez par let se vračajo ranjeni, ogromno so izgubili, številni izginejo. Tu krivim starše, ki nerealno ocenjujejo svoje otroke in podležejo menedžerjem. Igralci so še najmanj krivi, premladi so ..."

Mladi nogometaši so dandanes prepogosto prepuščeni sami sebi. Gruborja moti, da so igralci dandanes vse preveč obravnavani kot "roba", z njimi pa se stroka premalo ukvarja.

"Danes se nihče ne ukvarja z igralci. Klubi hočejo izdelane igralce, nihče ne bi čakal. Ko igralec opozori nase, se gleda samo še na biznis. Morali pa bi gledati na to, kako se bo še razvil. Ko je v igri biznis, o igralcu ne razmišlja nihče več. Takoj pridejo menedžerji ..."

Nedavno je Grubor sodeloval na trenerskem seminarju v Portorožu. Prav v stroki vidi eno od možnih rešitev za slovenski nogomet. 

"V Sloveniji bi stroka morala več debatirati. Sam se rad učim. Moramo govoriti drug z drugim, izmenjavati izkušnje. Treba je vlagati v znanje. Če bi se stroka združila, bi pridobila na veljavnosti. Avstrijci, ki so zadnja leta vidno napredovali, so storili prav to. Pri njih je stroka izjemno napredovala," dodaja Grubor, ki ve, kaj govori, saj že vrsto let živi v Avstriji. Tam je najprej igral, bil sprva pomočnik Nenada Bjelice, nato je treniral tudi samostojno. V Sloveniji je ob Aluminiju deloval tudi kot pomočnik Zorana Barišića v Olimpiji. 

Da bo trener, je Grubor vedel že, ko je še igral nogomet. Nikoli ni bil vrhunski igralec, igral je v majhnih klubih. Kot igralec ni bil hiter v fizičnem smislu, je pa hitro razmišljal. To zdaj skuša vcepiti svojim igralcem, ki morajo najprej hitro opazovati, nato dobro predvidevati, sprejeti odločitev in šele na koncu izvesti eksekucijo - tek, šprint. 

"Pogosto se vračam domov, na Hrvaško. Mislim, da ne bi bil takšen, kakršen sem danes, če bi ostal tam in se ne bi preselil v tujino. Tujina me je naučila, da mora biti tujec vedno boljši, vedno na maksimumu, konec koncev je tudi bolje plačan. Tako človek postane delaven. Na Balkanu pa se vse preveč govori in premalo dela. Preveč se lepijo etikete, premalo se govori o strokovnem delu. S posedanjem na kavah razvoja ne bo," še dodaja Grubor.
 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 1
Starejši naprej | Novejši naprej
Werder Lunik 17.1.2020, 18:55 Prijavi komentar
Lepo povedano!
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE