Članek

Zvezdniki za nekaj tekem

Uredništvo 16. junij 2016 6 Komentiraj
Dimitri Payet se je s fantastičnim zadetkom na prvi tekmi skupinskega dela prebil na naslovnice. Toda lahko bi se zgodilo, da bi Francoz tako kot mnogi pred njim po koncu Eura utonil v pozabo.

Francija
je dobila prvo tekmo Eura 2016 po zaslugi izjemnega strela Dimitrija Payeta. Član West Ham Uniteda je nenadoma postal prva zvezda "galskih petelinov" na svoji prvi tekmi na kakšnem velikem tekmovanju, ko je Romuniji v zadnjih minutah zabil prekrasen zadetek za končnih 2:1. Izkazal se je tudi na drugi preizkušnji za gostitelje in dokončal delo proti Albaniji v nekoč domačem Marseillu (2:0). Evropska prvenstva so tako kot svetovna že nekajkrat izstrelila nekatera imena, ki so nato utonila v pozabo ob povratku v klubske drese. Veliki turnirji seveda predstavljajo drugo obliko tekmovanja, te okoliščine pa vsakič poskrbijo za pojavljanje nepričakovanih junakov.
 
Pri Payetu kljub vsemu ne moremo govoriti o (ne)pričakovanosti, glede na to da je na otoku Reunion v Indijskem oceanu rojeni nekdanji član Marseilla eden najboljših nogometašev angleške Premier League, ki je izvrstne predstave na otoških zelenicah na evropskem prvenstvu zaenkrat le še potrdil. V Nogomanijaku tokrat naštevamo nekatere, ki so še bolj nepričakovano kot Payet zablesteli na prvenstvu stare celine, nato pa v klubih nikoli več niso dosegli tiste visoke ravni.
 
Hansi Müller (Zahodna Nemčija/Euro 1980)
Stuttgartov vezist Hansi Müller je v Italijo na Euro 1980 prišel kot že precej prekaljen reprezentant, ki pa je imel vseeno šele 22 let. V ekipi Zahodne Nemčije je priložnost dobil že na zadnjem svetovnem prvenstvu, v Italiji, kjer je začel vse tekme in pomagal svojemu moštvu do naslova, pa se je zdelo, da se začenja velika mednarodna kariera. A skupaj s prestopom k Interju se to ni zgodilo. Z "elfom" je ob pohodu do finala na SP 1982 dobil le drobtinice, leto kasneje pa že vknjižil svoj zadnji nastop v dresu z državnim grbom. Klubsko kariero je v precejšnji anonimnosti sklenil pri avstrijskem FC Swarovski Tirol leta 1990.


Fernando Chalana (Portugalska/Euro 1984)
Setubal je Portugalski dal enega največjih izvoznih produktov portugalskega nogometa, Joseja Mourinha, a okolica Lizbone bi kaj lahko slovela po še enem imenu. Krilni nogometaš Fernando Chalana je veljal za enega največjih talentov portugalskega, če že ne celo evropskega nogometa. Slabo leto pred rojstvom Cristiana Ronalda, ki je nato v slogu Chalane blestel na levem krilu lizbonskega Sportinga, je član največjega kluba v državi Benfice z izjemnimi predstavami na Euru 1984 zvlekel Portugalsko vse do polfinala. Tam je "Mali genij" proti kasnejši prvakinji in domačinki Franciji pripravil dva zadetka Ruiju Jordau, a objokoval boleč izpad (2:3).
 
Kmalu se je vrnil v Francijo, saj je podpisal za Bordeaux, toda v treh letih ni navdušil tudi zaradi ponavljajočih se težav s poškodbami. Leta 1987 se je po dveh naslovih državnega in pokalnega prvaka vrnil k Benfici, a tudi tam se nikoli ni približal sezoni Eura 1984. Kariero je sklenil že pri 33 letih pri povprečnih Belenensesu in Estreli da Amadori, ki je nastopala v drugi ligi. Kot trener se je v vlogi pomočnika kalil pri Pacos de Ferreiri in bil dolga leta pomočnik različnih trenerjev tudi pri domači Benfici, ki jo je nekaj časa vodil tudi samostojno. Z njeno mladinsko ekipo je osvojil več naslovov prvaka.

 
Henrik Larsen in John Jensen (Danska/Euro 1992)
Razpad Jugoslavije je na švedskem Euru 1992 ponudil priložnost Danski, ki je kot povabljenka zablestela z naslovom in – kar je aktualno tudi za letošnje prvenstvo – obrambno taktiko. Richard Møller Nielsen je moral sestaviti reprezentanco brez zvezdnika Barcelone Michaela Laudrupa, ki se je skupaj z Brianom Laudrupom z njim zaradi taktičnih in kadrovskih odločitev sprl med kvalifikacijami. Brian Laudrup je nato zaigral na Švedskem, kjer je moštvena igra Dancev v ospredje potisnila več novih imen. Na poti proti finalu so severnjaki v skupini prehiteli Francijo in Anglijo, v polfinalu po enajstmetrovkah ugnali branilce naslova Nizozemce in nato v finalu še svetovne prvake Nemce za enega najbolj nepričakovanih naslovov.
 
V zvezni vrsti je blestel Henrik Larsen, ki si je delil celo naslov najboljšega strelca po koncu turnirja. Januarja leta 1993 ga je uspela premamiti angleška Aston Villa, a so v Birminghamu kmalu spoznali svojo zmoto. Zanimanja za Larsna ni bilo, zato je večino sezone celo presedel v rezervni ekipi. V Londonu so se v taboru Arsenala razveselili prihoda Johna Jensna, strelca zmagovitega zadetka v finalu EP, ki je poleti že poletel čez Rokavski preliv. A se tam ni izkazal, med navijači "topničarjev" pa je postal legenda zaradi le enega zadetka na 99 tekmah. V angleški prestolnici so bile na voljo tudi majice z napisom "Johna Jensna sem videl zadeti". Tudi v drugih klubih ni bil nič bolj razpoložen in nikoli ni dosegel ravni predstav s švedskega Eura.
 
"Navijači so bili izvrstni. Ko zabiješ v finalu evropskega prvenstva, potem navijači iščejo vezista, ki bi zabil vsaj deset zadetkov na sezono in kupili so mene," jepred leti, ko se je z Arsenalom pomeril kot pomočnik trenerja pri klubu Blackburn Rovers, povedal Jensen. "Pričakoval bi, da bi imel navijače za vratom, da bi kričali in ti žvižgali, a spoštovanje, ki sem ga užival, je bilo fantastično, tudi po dveh letih brez zadetka so še vedno klicali moje ime. Ko sem končno zadel, čeprav smo izgubili z 1:3, je bil občutek izjemen, ko sem šel z zelenice. Ta dan bo vedno v mojem spominu."


Theodoros Zagorakis (Grčija/Euro 2004)
Uradno najboljši posameznik Eura 2004, ki je okronal najbolj nepričakovano prvakinjo vseh časov. Grški vezist in kapetan reprezentance Theodoros Zagorakis še zdaleč ni bil nogometni neznanec, zelo priljubljen je bil že pri solunskem PAOK, nastopal je še za Leicester City, kjer je med letoma 1998 in 2000 igral pod taktirko trenutnega irskega selektorja Martina O'Neilla, z letošnjimi osvajalci Premier League je osvojil tudi naslov v ligaškem pokalu. A zaradi tega, ker ni bil član prve postave, se je vrnil v domovino k AEK in kot član atenskega kluba spisal grško pravljico na portugalskem EP.
 
Kot član najboljše enajsterice in celo najboljši posameznik turnirja je bil Zagorakis tudi na seznamu Mednarodne nogometne zveze (Fifa) za naslov igralca leta (na koncu je bil 17.), Evropska nogometna zveza (Uefa) pa ga je postavila na rep najboljše peterice evropskega nogometa (prvi je bil Ronaldinho, pred Zagorakisom pa na četrtem mestu Thierry Henry).
 
Kapetan Grčije je po zmagi na evropskem prvenstvu kot velik zvezdnik prišel k Bologni, kjer so 32-letnega vezista napovedali kot "grškega Baggia". Vsaj tako je menil lastnik Bologne Giuseppe Gazzoni Frascara, a tudi z rednimi nastopi Zagorakisa je klub izpadel v Serie B. Njegove plače, bojda je znašala okoli 1,5 milijona evrov na sezono, si v nižji ligi niso mogli privoščiti in z Zagorakisom prekinili pogodbo. Tudi po upokojitvi legendi grškega nogometa ni dolgčas – Zagorakis je bil predsednik AEK, zdaj pa je kot krščanski demokrat izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta.

 
Maniche (Portugalska/Euro 2004)
Glede na to, da je vzdevek dobil po danskem napadalcu Benfice Michaelu Mannichu, je bil uspeh na evropskih prvenstvih nekako usojen portugalskemu vezistu Manichu. Čakal ga je domači Euro, kjer so rojaki pričakovali in tudi dobili pohod vse do finala, a so bili čvrsti Grki zalogaj preveč. Maniche je na EP prišel kot član šampionskega Mourinhovega Porta, ki je s taktiko v slogu grške osvojil Ligo prvakov. Tudi na Euru je Maniche, Mourinho ga je spremenil v osrednjega vezista, blestel in v spominu ostaja njegov prekrasen odločilni zadetek v polfinalu proti Nizozemski (2:1).
 
Morda so njegovo kariero zavrle tudi nesmotrne karierne odločitve, leta 2005 je vsaj malce presenetljivo odšel v moskovski Dinamo, nato pa kot posojen nekaj časa igral za Chelsea in nato tri leta nastopal za madridski Atletico. Tudi tam ni bil standardni član prve postave, Madridčani so ga posodili Interju, kariero pa je končal v vrstah Kölna in Sportinga iz Lizbone. A reprezentance nikoli ni pustil na cedilu in bil eden izmed vidnih članov moštva, ki je na SP 2006 izpadlo v polfinalu, Maniche pa je zabil dva pomembna zadetka, med drugim je odločil famozno grobi obračun z Nizozemski, ki se je končal s 16 rumenimi kartoni in štirimi izključitvami.

 
Milan Baroš (Češka/Euro 2004)
Pri Liverpoolu pod Gerardom Houllierjem ni dočakal prave priložnosti, na Euru 2004 pa je zvezdnik češkega nogometa Milan Baroš vse frustracije znesel nad mrežami nasprotnikov. Postal je prvi strelec turnirja, ki ga je njegova reprezentanca kot najprijetnejše presenečenje Eura končala v polfinalu, kjer kot kasneje Portugalska ni uspela streti neprebojnega bloka bodočih prvakov. Po povratku k Liverpoolu je kmalu zapadel v senco Fernanda Morientesa in Fernanda Torresa, ki sta zaznamovala naslednje sezone pod trenerjem Rafaelom Benitezom.
 
Baroš je sicer (brez zadetka) odigral famozni finale Lige prvakov proti AC Milanu (3:3), Benitez ga je zamenjal v zadnjih minutah rednega dela. Češki napadalec je lahko po dramatičnem podaljšku in izvajanju najstrožjih kazni slavil s soigralci in se v folkloro Liverpoola vpisal s tem, da je poškodoval sloviti pokal z velikimi ušesi. Barošu kakovosti gotovo ni manjkalo, o tem, kje je bil "tanek", pa priča anekdota o njegovem divjanju po francoski avtocesti, kjer je leta 2007 kot član Lyona postavil nov rekord z izmerjenih 271 km/h v svojem Ferrariju F430.


Juri Žirkov, Andrej Aršavin, Roman Pavljučenko (Rusija/Euro 2008)
Chelsea, Arsenal in Tottenham. Vsak je dobil po enega ruskega junaka Eura 2008, kjer so se pod vodstvom Guusa Hiddinka navijači naslednice Sovjetske zveze najbolj približali zlatim časom nekdanje skupne države. Rusi so naravnost leteli na krilih svoje lahke konjenice, katere najvidnejši član je bil programirani zvezdnik Andrej Aršavin, udarna igla je bil postavni Roman Pavljučenko, medtem ko je Juri Žirkov v slogu brazilskih bočnih branilcev skrbel za širino in prodornost po bokih.
 
Španci so nato Rusom v polfinalu pripravili bolečo lekcijo (0:3), a so si vzhodnjaki naredili dovolj dobro reklamo za odmevne prestope. In prav vsi so bolj kot ne pogoreli, še najbolj se je uveljavil zenitovec Aršavin, ki je zablestel s štirimi zadetki Liverpoolu na Anfieldu, nato pa v prvi polni sezoni dosegel skupno 12 zadetkov, a kmalu povsem zbledel. Pavljučenko je v severnolondonski soseščini začel igrati nekaj mesecev prej kot Aršavin, takoj po koncu EP, član moskovskega Spartaka pa je v treh sezonah prispeval povsem spodobnih 34 zadetkov.
 
A trenerja Harryja Redknappa je uspel s svojim obnašanjem hitro razhuditi, ko je denimo namesto na klop ob menjavi na eni zadnjih tekem svoje prve sezone odšel direktno v slačilnico. Kljub nestanovitnemu položaju v moštvu je zabijal bolj redno kot vsi soigralci iz napada in pomagal Tottenhamu v boju za Ligo prvakov. Sredi sezone 2011/12 naj bi se ostreje sporekel s trenerjem Kevinom Bondom in Pavljučenko se je vrnil v domovino k Lokomotivi, kjer je v treh sezonah zabil 55 zadetkov. Zdaj igra za domači Kuban in še naprej potrjuje, da je bil na veliki sceni sposoben večjih reči.

Žirkov je k Chelseaju prestopil leta 2009 kot najdražji Rus vseh časov in začel z zadetkom na prijateljski tekmi z AC Milanom. Njegovi dve sezoni v Londonu je zaznamovalo lepo število poškodb, navkljub temu pa je zbral slabih 50 nastopov in v svoji prvi sezoni pod taktirko Carla Ancelottija Chelseaju pomagal do zgodovinske dvojne krone. Kot član Anžija, Dinama Moskve in zdaj Zenita je od leta 2011 v nogometni "divjini". K temu je pripomogla tudi Slovenija, ki je njegovi Rusiji dve leti prej preprečila nastop na SP v Južni Afriki. Prav Žirkov je imel povsem pri koncu tekme morda najlepšo priložnost, a mu pred Samirjem Handanovićem ni uspelo. Kako veseli smo, da je bilo temu tako.
 

KOMENTARJI

6
mikimaus
16.6.2016, 11:19
No no no... Ne bo utonil ne... Se bodo letos "stepli" zanj v vsaj 3 velikanih... Pa momogrede gre za igralca iz idelanih 11 letošnjega angleškega prvenstva. West Ham ni glih nek kao klub, zato ne tako govoriti... Fant je že zvezdnik, pa še večji bo (vsaj po mojem mnenju).
Odgovori Prijavi komentar
0
0
sun1988
16.6.2016, 11:58
Kaj boš rekel, da je West Ham velikan :) Ko bo v najboljših 11 angleškega prvenstva medtem, ko bo v velikanu igral, no takrat bo zvezdnik :)
Odgovori Prijavi komentar
0
0
Juventino897
16.6.2016, 12:23
Dober igralec, počakajmo kakšno resnejšo tekmo za podrobno oceno. Ker nisem podrobno spremljal letošnje sezone Premier lige težko rečem česa je zmožen Payet, ampak poznamo kar nekaj igralcev, ki so sezono ali dve eksplodirali, potem pa smo le redko slišali o njih. Pogosto se to dogaja v PL, Bent, Michu, Austin,...
Odgovori Prijavi komentar
0
0
smpatja
16.6.2016, 12:29
Kaj je z vami novinarji, a ste ga vi sploh videli igrati pred eurom, mislim, da ne...on je že par let v vrhu, vendar se ga je šele letos začelo resno jemati ko je zaigral v angleški ligi in to perfektno...če kdo on sigurno ni zvezdnik za par tekem
Odgovori Prijavi komentar
0
0
bojanbojan
16.6.2016, 12:41
ha, ha, ha, ha...to pa je tako, ko članke piše nekdo, ki nima pojma o nogometu. Payet je bil lani prvi asistent Francoske lige in je letos takoj v prvi sezoni postal najboljši igralec West Hama in med najboljšimi igralci na otoku. Že pred evropskim prvenstvom so se za njega začeli tepst največji klubi v Evropi. Ampak vprašanje, če ga bodo dobili, saj je West Ham eden najbogatejših klubov v Angliji in s tem v Evropi. Primerjat ga z nekimi igralci, ki pred prvenstvi niso bili nič od nič je ne samo smešno, ampak na nivoju tistih, ki poznajo klub po imenu Real iz Barcelone. Smešite se nogomania.
Odgovori Prijavi komentar
0
0
hello
16.6.2016, 13:59
Bojanbojan, zadnje povedi ne razumem povsem, "...na nivoju tistih, ki poznajo klub po imenu Real iz Barcelone". A si se tam zatipkal in mislil Real in Barcelone, ker drugače ne vem kaj bi lahko pomenil Real iz Barcelone? Prosim za pomoč.
Odgovori Prijavi komentar
0
0

ODGOVORI NA KOMENTAR

PREKLIČI
OBJAVI

UREDI KOMENTAR

PREKLIČI
Shrani

Zadnji komentarji


9

Rudiger: Rasizem je zmagal

Gonzales
24.2.2020, 20:14
gugl bugl wagl. tebe bi blo trebalo po nagi ritki našeškat, zafrustriranček juventinsky

2

Real Madrid: Alarm v ključnem delu sezone

mikimaus
24.2.2020, 20:38
Za Real NI panike za ElClasico. Plan je pripravljen. Lahoz glavni, Gonzales Gonzales pa v sobi za VAR. Še za stranskega daš Del Sera Grandea, pa je trojica sodnikov nenaklonjenih Barci popolna (vsaj ta zadnji tretji ni delegiran). Nočna mora Barce. No upam, da se motim. Visca Barca!

4

Napoli pripravil dobrodošlico Lionelu Messiju

Maestro8
24.2.2020, 21:06
Ter prejeli par na Camp Nou in adijo ;)

Poudarjeno

Iz večih razlogov ne odobravam prestopa Martina Braithwaiteja. Prestop je bil opravljen po zaprtju prestopnega roka, Barcelona pa bi lahko vzela kakšnega mladega igralca iz La Masie. Ne vidim razloga za nakup tega igralca, z vsem spoštovanjem, ne verjamem, da ga klub potrebuje. ...več
Rivaldo
Dali bomo vse od sebe, saj vemo, da igramo proti kralju tega tekmovanja. ...več
Pep Guardiola pred tekmo z Realom iz Madrida
Današnji dan je zame vesel, izpolnil sem svoje otroške sanje. Želel sem biti del tega velikega kluba. Vesel sem, da so me soigralci tako lepo sprejeli, prepričan sem, da bom dal vse od sebe. Za Real Madrid bom dal svoje življenje. ...več
Reinier ob podpisu za Real Madrid

Anketa

Bliža se večni derbi med Mariborom in Olimpijo, kako se bo razpletel?

Vseh glasov: 1306
Nogomania.com
Vse ostalo je nepomembno.

Portal www.nogomania.com je eden najbolj obiskanih spletnih portalov s športno vsebino pri nas.

Podaja dnevno sveže vsebine s sveta nogometa in je na spletu prisoten že od leta 2000.