
Raphinha (foto: Getty Images)
Življenska zgodba Raphinhe, danes enega najboljših nogometašev na svetu, se bere kot scenarij za dober film.
Danes je Raphael Dias Belloli, ki ga poznamo pod vzdevkom Raphinha, eden najboljših nogometašev na svetu. Pri 28 letih je gonilna sila Barcelone in eden največjih nogometnih zvezdnikov na svetu. Toda za razliko od večine igralcev, ki dosežejo ta nivo, je bila njegova pot na vrh precej težja in bolj nenavadna.
Mnogo kasnejših slavnih nogometašev (sploh iz Latinske Amerike) odrašča v revščini, vendar ponavadi njihov talent razni trenerji in ogledniki prepoznajo že v zgodnjih najstniških letih in sledi premik iz težkih razmer v relativno udobje "klubskih projektov". Pri Raphinhi ni bilo tako.
Raphinha je odraščal v faveli Restinga na obrobju Porta Alegre v južni brazilski zvezni državi Rio Grande do Sul. Njegov oče Rafael Belloli je bil poklicni glasbenik, bobnar v skupini Samba Tri. To niti ne bi bilo vredno omembe, če ne bi bil to najljubši band najbolj znanega nogometaša iz Porta Alegre, legendarnega Ronaldinha. Ko je igral za Barcelono, je dal Ronaldinho velikokrat pripeljati člane Sambe Tri v katalonsko prestolnico, da so igrali zanj v živo.
Ko se je vrnil v kruto realnost življenja v faveli, je Rafael pripovedoval svojemu sinu o čudoviti Barceloni. Cela soseska je od Ronaldinha dobila drese blau-grane. In tako je Raphinha že od malih nog sanjal, da bo nekoč igral za Barcelono.
Čeprav je njegov oče igral za Ronaldinha, je družina živela v zelo težkih razmerah. "Naša hiša je bila tako majhna, da smo vsi spali v istem prostoru – starša, mlajši brat in psi in mački," se je kasneje spominjal Raphinha. "Hvala bogu, da smo imeli hišne ljubljenčke. Vedno so me razveselili."
Raphinha je že od sedmega leta želel biti nogometaš, kot najstnik je bil na preizkušnjah pri obeh mestnih velikanih, Gremiu in Internacionalu ter mnogih drugih klubih. A povsod so po tednu dni rekli, da je premajhen in prešibak za resen nogomet.
In tako je moral igrati v neformalnih varzea turnirjih, kjer so pristali mulci, ki so jih klubske akademije zavrnile. "To je kot divji zahod, človek," pravi Raphinha. "Mreža neodvisnih tekem in turnirjev, ki jih organizira lokalna skupnost. Vročina. Prah in pesek. Nekdo prinese žogo od doma. Ponavadi ni mrež, samo vratnice. Dresi? Pozabite. Ena od ekip igra brez srajc. To so zavrnjeni igralci, človek. Igrajo z jezo. Igrajo, da bi preživeli. Igrajo, kot da je od tega odvisno njihovo življenje."
Tudi navijači na teh tekmah ne poznajo milosti. "To se je zgodilo velikokrat," se spominja zvezdnik Barcelone. "Bili smo v gostujoči garderobi in skupina ljudi bi začela trkati na vrata. Pravim trkati, ampak v resnici so poskušali razbiti vrata. Kričali so na nas. Če zmagate, vas bomo ubili. Nikoli ne boste prišli živi od tod. To so bili slavni varzea turnirji."
To ga je utrdilo: "Zato vedno pravim, če lahko igraš na varzea tekmah, lahko igraš kjerkoli. Veliko evropsko finale? Ni važno. Štadion za 90.000 gledalcev? Mala malica."
Končno je dobil priložnost pri majhnemu klubu Imbituba, kjer ga je opazil skavt nekoliko večjega kluba Avai. Leta 2014, ko je bil star že 18 let, se je priključil mladinski ekipi tega moštva iz Florianopolisa, 450 kilometrov od Porto Alegreja. Njegov talent je bil končno opažen in dve leti kasneje je dobil priložnost, da prestopi v Evropo. Podpisal je za portugalsko Vitorio iz Guimaraesa in njegova kariera profesionalnega nogometaša se je končno zares začela.
Leta 2018 je sledil prestop v Sporting, kjer se je spoprijateljil s trenutnim kapetanom Manchester Uniteda, Brunom Fernandesom, s katerim sta še danes dobra prijatelja. Naslednji korak je bil francoski Rennes in potem kultni Leeds United. Na zadnji tekmi sezone 2021/22 je Leeds v gosteh premagal Brentford in si s tem zagotovil obstanek v ligi. Raphinha je dosegel gol in bil proglašen za igralca tekme.
In potem je sledil prestop, ki ga je sanjal odkar je bil otrok.
Joan Laporta, ki je leta 2003 v Barcelono pripeljal Ronaldinha, je leta 2022 na Camp Nou pripeljal tudi Raphinho. Za 58 milijonov evrov. Mnogi nogometaši ob podpisu pogodbe za velik klub trdijo, da so od nekdaj sanjali, da bodo igrali zanj. V večini primerov to ni res. V primeru Raphinhe je čista resnica.
Fant, ki so ga kot najstnika zavračali vsi po vrsti, je kljub vsemu prišel na vrh.