SLO | SRB | ENG

Nostalgija

Zgodba o nogometnem boemu, ki je postal žrtev stalinističnih čistk: Konstantin Šegockij je bil zaprt in mučen

Miha Zupan 20. februar 2024 0 Komentiraj
(foto: //)
Tokratna Nostalgija prinaša zgodbo o nogometnem boemu, ki je postal žrtev političnih igric. Konstantin Šegockij je danes morda pozabljen, a pred desetletji je bil junak mnogih.

Konstantin Šegockij je bil eden najboljših sovjetskih nogometašev svojega časa. Igral je tako, kot je živel, lahkotno in boemsko. Bil je odličen napadalec, ki je rad preigraval in izkoriščal svojo bliskovito hitrost, disciplina pa mu ni bila preveč blizu. Medtem ko je stalinistična diktatura opevala trdo delo in žrtvovanje, je Šegockij raje popival in preganjal ženske. Zato je bil oblastem vedno sumljiv.

Konstantin Vasiljevič Šegockij se je rodil v Moskvi leta 1911 kot najmlajši od štirih otrok. Oče mu je umrl ko je bil še dojenček in odraščal je v revščini. Edina zabava zanj in njegove vrstnike je bilo igranje nogometa na ulicah. Čeprav je bil slaboten in bolehen otrok, je bil njegov talent očiten že od malih nog. Pri rosnih šestnajstih je debitiral v prvem moštvu lokalnega kluba Gornjak in na svoji prvi tekmi dosegel tri gole.

Čeprav je njegov sloves rasel, pa ga ni želel vzeti nobeden od večjih moskovskih klubov, saj je med trenerji prevladovalo prepričanje, da je fizična moč glavni atribut dobrega napadalca. Leta 1931, ko je bil star dvajset let, pa so ga opazili pri kijevskemu Dinamu, pred vsega štirimi leti ustanovljenemu klubu ukrajinskega NKVD-ja, in ga povabili v svoje vrste.

V tandemu z Nikolajem Mahnijo, rojenim Kijevčanom in še enim odličnim napadalcev, je Šegockij dvignil Dinamo na višji nivo. Leta 1932 so odvzeli nogometni primat Harkovu in postali ukrajinski prvaki, dve leti kasneje pa je Kijev prevzel tudi politični primat, ko je zamenjal Harkov kot prestolnica Ukrajinske SSR. Leta 1936 je Sovjetska zveza končno dobila enotno prvo ligo in Dinamo Kijev je v prvi sezoni zasedel odlično drugo mesto, takoj za še enim policijskim klubom, Dinamom iz Moskve.

Kostja Šegockij je kljub boemskemu življenju in slovesu nepopravljivega ženskarja blestel na nogometnih igriščih in bil glavna gonilna sila pri uspehih svojega kluba. Njegov sloves je rasel in rasel in julija 1937 mu je Partija podelila Znak Počjota, civilno odlikovanje za dosežke v športu, proizvodnji, znanosti in kulturi. Podelitev priznanja slavnemu nogometašu je bila objavljena v časopisih ravno v času, ko je bil Šegockij zaradi poškodbe na okrevanju v zdravilišču.

Ker je bil to čas vsesplošne paranoje sredi zloglasnih stalinskih čistk, ko so ljudje, da bi se izognili preganjanju in priljubili oblastem, pogosto izdajali druge, je njegov sostanovalec v zdravilišču takoj pisal partijski organizaciji in ga "zatožil", da očitno ni preveč ponosen na odlikovanje, saj ga ne nosi pripetega na obleko. Šegockij je bil poklican na zaslišanje in ko so ga soočili z obtožbo, se je samo smejal. Pojasnil je, da je bil članek v časopisu samo najava, da mu bodo podelili odlikovanje in da ga dejansko sploh še ni prejel. Ker je bila situacija res absurdna so ga izpustili, človeka, ki ga je zatožil pa so obtožili zaradi lažne prijave.

Leto dni kasneje, avgusta 1938, pa Šegockij ni imel te sreče, da bi ga tajna policija izpustila iz svojih krempljev. V 18. krogu sovjetskega prvenstva se je Dinamo doma pomeril z Elektrikom iz Leningrada in pred 8000 gledalci gladko zmagal s 4:1. Po tekmi, ko se je pripravljal, da gre domov, sta mu pristopila dva moška. Rekla sta, da delata za NKVD in ga pozvala, naj gre z njima na pogovor. Odpeljala sta ga na sedež tajne policije na ulici Institutskaja, kjer so ga ovadili kot sovražnika ljudstva.

Želeli so, da prizna, da je vohun. Priimek Šegockij je poljskega izvora in širile so se govorice, da je sin poljskega plemiča. Ker je leta 1936 z reprezentanco Sovjetske zveze gostoval v Turčiji, so bili zasliševalci prepričani, da je turški ali poljski vohun. To je bila tragična "logika" paranoidnih stalinskih čistk. Toda Kostja Šegockij je bil trmast in ni želel priznati ničesar, sploh pa ne takšnih neumnosti.

Odvedli so ga v sobo številka 21 v četrtem nadstropju zloglasne stavbe in ga psihično in fizično mučili dvanajst dni. Najprej so ga pretepli skoraj do nezavesti, nato pa so ga podvrgli neprekinjenemu zasliševanju. Toda nogometaš se ni zlomil. Vztrajno je zavračal priznanje, da je vohun. Ker niso mogli izsiliti priznanja, so agenti NKVD-ja privedli na zaslišanje njegove soigralce iz Dinama. Želeli so, da vsaj oni priznajo, da je vohun, oziroma da povedo kaj drugega, kar bi lahko uporabili proti njemu. Toda nihče od njegovih soigralcev ni povedal ničesar, kar bi tajna policija lahko uporabila proti Šegockemu.

Njegov soigralec v napadu, Nikolaj Mahnija, je bil zvest komunist in v zasebnem življenju pravo nasprotje lahkoživega Šegockega. Toda čeprav ni odobraval njegovega boemskega življenjskega sloga, tudi Mahnija ni želel reči ničesar proti svojemu soigralcu. Ko so mu rekli, da je Šegockij poljski vohun, se je Mahnija samo smejal. Nekoliko se je ustrašil, da bodo njegovo reakcijo uporabili proti njemu, vendar je vztrajal, da njegov soigralec ni nikakršen vohun. Povedal jim je, da ne odobrava njegovega popivanja, kajenja in preganjanja žensk, da pa trdno verjame, da je pošten državljan in da je koristen svoji državi kot odličen nogometaš.

Šegockij je bil zaprt petnajst mesecev, nato pa se mu je nasmehnila sreča. Konec novembra 1938 je bil ljudski komisar za notranje zadeve, oziroma vodja NKVD-ja, Nikolaj Ježov umaknjen s položaja, njegov naslednik, Lavrentij Beria pa je svojega predhodnika obtožil, da je prekoračil pooblastila in dovoljeval preveč drakonske ukrepe. Odločil se je podeliti amnestijo nekaterim zapornikom in Kostja Šegockij je imel to srečo, da je bil na tem spisku.

Jeseni 1939 so ga izpustili, vendar je bil fizično v tako slabem stanju, da je komaj hodil. Kot druge žrtve tovrstnih mučenj, je imel halucinacije in napade amnezije. Vrnil se je v rodno Moskvo in po okrevanju začel spet iskati delo v nogometu. Pri moskovskemu Spartaku so mu ponudili administrativni položaj, toda Šegockij je želel igrati. In ko so ga poklicali iz kijevskega Dinama, se je z veseljem vrnil.

Po nekaj mesecih počitka v zdravilišču ob Črnem morju, ob dobri hrani in redni vadbi, si je proti vsem pričakovanjem povsem opomogel. V začetku leta 1940 se je vrnil v prvo ekipo kijevskega Dinama in dokazal, da je še vedno sposoben igrati na najvišjem nivoju. Preživel je tudi drugo svetovno vojno, čeprav je bil septembra 1941 v prvi obrambni liniji, ko so Nemci napadli Kijev, po vojni pa se je posvetil trenerskemu delu. Umrl je v začetku leta 1989, star 77 let.

KOMENTARJI

0
Ta novica še nima komentarjev.

ODGOVORI NA KOMENTAR

PREKLIČI
OBJAVI

UREDI KOMENTAR

PREKLIČI
Shrani

Zadnji komentarji


1

Erik Ten Hag je razočaran nad Marcusom Rashfordom, želi pa si tudi nove okrepitve v obrambi

DIDI1
13.4.2024, 10:30
Tudi jaz sem razočaran nad ETH pa mi nič ne pomaga.....

3

Kredit je porabljen: Luis Enrique od vodstva PSG pričakuje, da bo zvezdnik hitro zapustil klub

Papawhisky
13.4.2024, 10:00
Ja Ja.. So se dogovorili, da bodo obe tekmi igrali doma... Stroški potovanja niso zanemarljivi....:)

1

Agenti morajo oboževati Todda Boehlyja: V letu 2023 je zanje Chelsea plačal kar 88 milijonov evrov

markoskace
13.4.2024, 2:30
zanimivo da tak uspešen biznisman ma tak malo pojma o fuzbalu.

1

Obeta se debi velikega talenta, ki je lani igral v drugi hrvaški ligi, zdaj pa Xavi trdi, da je pripravljen za člansko ekipo Barcelone

markoskace
13.4.2024, 2:29
barca je v eni sezoni proizvedla več igralcev iz mladine kot Real v 10 letih. bolano kak slab je Drekčeloti z mladimi

Poudarjeno

Zame to ni bila tekma, to je bilo nabijanje žoge. Dobro, da se ni kdo poškodoval. Mislim, da to ni reklama za slovenski nogomet. Kdor je gledal tekmo in se vsaj malce spozna na nogomet, je videl, kako je to izgledalo. Ne moremo govoriti o tekmi, to je bilo 90 nabijanje žoge in reševanje cele žoge. Točko smo osvojili zaradi našega karakterja. To igrišče ni primerno za prvo slovensko ligo. ...več
Ante Šimundža
Po mojem mnenju je Portugalska eden od kandidatov za naslov evropskega prvaka, ampak Euro lahko osvoji le, če Cristiano Ronaldo ne bo igral. Nihče mu ne more odvzeti tega, kar je naredil v nogometu, hvala mu, ker je dvignil nogomet, ampak vsaka stvar ima svoj konec. Naj igra v Savdski Arabiji, čeprav nisem prepričan, da potrebuje še več denarja. ...več
Frank Leboeuf o Cristianu Ronaldu
Na Euro gre Slovenija lahko uživati in to je najbolje, kar se ti lahko zgodi, ko greš na veliko tekmovanje. Da nisi pod velikim pritiskom. Tam bodo v skupinskem delu odigrane tri tekme. Odvisno bo marsikaj od tega, kako se bo Slovenija prilagodila. Ekipa pa trdo dela, to se vidi, ekipa ima željo, bori se za vsako žogo. Sloveniji želim na evropskem prvenstvu vse najboljše. ...več
Roberto Martinez

Anketa

Boste odšli na Euro 2024 in tam v živo podpirali Slovenijo?

Vseh glasov: 3117
Nogomania.com
Vse ostalo je nepomembno.

Portal www.nogomania.com je eden najbolj obiskanih spletnih portalov s športno vsebino pri nas.

Podaja dnevno sveže vsebine s sveta nogometa in je na spletu prisoten že od leta 2000.