Ilirija je bila nekoč pomemben slovenski klub. (foto: /)
Ilirija je bila nekoč precej bolj pomemben klub kot je danes. Nekoč si je lahko privoščila celo češkega trenerja. Inženir Exner je bil svetovljan, zanimalo pa ga je tudi vse kaj drugega kot nogomet.
V času, ko so se pri predvojni ljubljanski
Iliriji šele dobro spoznavali z zakonitostmi nogometne igre, so dobili za trenerja
češkega inženirja Exnerja, ki ga je v klub pripeljal takratni predsednik kluba.
Nekega sončnega popoldneva, ko so Ilirijani ravno igrali trening tekmo med A in B moštvom, se je ob igrišču v spremstvu predsednika in tajnika pojavil eleganten gospod srednjih let. Predsednik jim ga je predstavil kot bivšega srednjega napadalca praške
Slavije in novega trenerja.
Exner se je hitro prikupil igralcem. Predvsem s teoretične plati je nogomet poznal zelo dobro. Moštvo je resnično napredovalo, nad svojim novim uslužbencem pa so bili navdušeni tudi klubski funkcionarji. Postal je priljubljen v "boljši" ljubljanski družbi. V kavarnah so ga vabili h mizam, da jih je kratkočasil s svojim svetovljanskimi zgodbicami. Seveda ni prišlo v poštev, da bi takšnega gospoda nastanili v hotelu. Stanovanje v svoji vili pod Rožnikom mu je dal na voljo kar podpredsednik Ilirije osebno.
Prav v tem času pa so se začeli v Ljubljani vrstiti
vlomi v mestne trgovine. Spreten vlomilec je vdiral v dobro založene prodajalne in odnašal najboljše blago. To je bilo za zaspano provincialno mesto zelo nenavadno. Načelnik policije Toplicher je lahko končno aktiviral svojega posebej izurjenega policijskega psa – Heksija.
Ko se je vlomilcu zgodila nezgoda in je na kraju zločina izgubil rokavico, je Heksi policijo odpeljal naravnost do vile pod Rožnikom, kjer sta stanovala podpredsednik in trener Ilirije. Splošno prepričanje je bilo, da se je pes očitno grdo zmotil, saj v tej elegantni soseski pa res niso mogli stanovati vlomilci.
Medtem je inženir Exner svojim igralcem naložil tek po gozdu na dolge proge, da si izboljšajo kondicijo. Poslal jih je teči vse so sosednjega Kranja in obljubil, da pride ponje z avtom. Igralci so pridno ubogali in res opravili naporen tek v Kranj, potem pa so zaman čakali, da jih trener pobere z avtomobilom.
V tem času je namreč lažni inženir, v resnici pa
prefrigan prevarant, ravno odpiral neko blagajno, ko mu je sreča obrnila hrbet. Presenetili so ga na licu mesta in zaprli. Heksijev nos ni zatajil. Ubogi igralci Ilirije pa so morali za svojo naivnost plačati tako, da so se peš vrnili v
Ljubljano.
Od takrat naprej so bili pri Iliriji bolj previdni pri izbiri trenerjev.