Lionel Scaloni, Lionel Messi (foto: Getty Images)
Devet minut je delilo Argentince od nočne more izvajanja enajstmetrovk ... To je bilo opozorilo. Argentina mora še dokazati, kako močna je!
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
"I've a feeling we're not in Kansas anymore." Messijeva poslovilna turneja je naletela na prvo resnejšo oviro. Argentinska prekooceanka je skoraj nasedla na čereh Zelenega rta. Kar je bilo za mnoge, ki so pričakovali, da se bodo gaučosi dokaj zlahka sprehodili v osmino finala svetovnega prvenstva, veliko presenečenje. Ampak samo za tiste, ki ne razumejo zares nogometa.
Ker Cabo Verde je resna ekipa. Precej bolj resna od ekip, ki so Messiju in amigosom dopuščale preigravanje »največjih hitov« na poslovilni turneji po Kansas Cityju in Teksasu. Igranje napol prijateljskih tekem v skupinskem delu, ko je zelo malo nevarnosti, da boš izpadel, je nekaj povsem drugega kot soočiti se z dejstvom, da ena napačna poteza lahko pomeni konec Messijeve poslovilne turneje.
Tekma proti Kapverdskim otokom je nazorno pokazala, kako daleč od idealne podobe je Argentina. Zmage nad Alžirijo, Avstrijo in Jordanijo so bile preprosto prelahke in so bile bolj povezane s pomanjkljivostmi teh reprezentanc kot z suverenostjo in odličnostjo argentinske ekipe.
Tekma z Alžirijo, ki je dala z Messijevim hat-trickom ton temu svetovnemu prvenstvu, se je izkazala za pesek v oči. Alžirija si je po mojem mnenju naredila na tem mundialu večjo sramoto kot njena soseda Tunizija. Proti Argentincem so bili smešno nekonkurenčni, proti Jordancem so nekako zmogli zmagati, proti Avstrijcem pa so odigrali sramotni »biscotto« in onečastili spomin prevaranih junakov iz leta 1982. In proti Švici so nato lepo izpadli brez izstreljenega naboja, ker so ekipa brez hrbtenice.
Tudi Avstrija ni vredna omembe, saj prav tako razen zmage nad Jordanijo, ki je bila težja od pričakovanj, ni pokazala popolnoma ničesar. Proti Špancem so bili tako patetično brezzobi, da jih je bilo žalostno gledati. Poleg tega so na tekmi z Alžirijo že drugič v svoji zgodovini sodelovali v sramotnem antinogometu, ko obe ekipi samo čakata končni sodnikov žvižg. Vredno prezira.
In na podlagi teh zmag so nekateri smatrali, da je Argentina odlična. Toda kdor ima oči, vidi. Argentina ima mnogo težav. Njihov način igre je kombinacija počasnega tempa, ki se bliskovito spremeni v hiter tempo. No, proti Kapverdskim otokom so celo tekmo igrali v (pre)počasnem tempu. Njihova igra je precej bolj kot od Messija odvisna od zdravja Juliana Alvareza, ki dviguje tempo tej nekoliko preveč letargični ekipi.
Scaloni vse to ve. Scaloni ni neumen. Je odličen trener. In na tiskovni konferenci pred tekmo je poudaril, da je Cabo Verde resen nasprotnik. Pa se mi zdi, da ga ni nihče zares poslušal, ne njegovi igralci, ne »strokovnjaki« iz medijev.
In potem se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Kapverdski otoki so pokazali kar smo pričakovali, da bodo. Bili so odlično organizirani in hrabri. Vsakršne fantazije o gladki, celo visoki zmagi, so se kmalu razblinile. Argentinci so z grozo dojeli, da tako kot Doroteja v Čarovniku iz Oza, niso več v Kansasu.
Ni dosti manjkalo, pa bi šla ta tekma na penale. Devet minut. Devet minut je delilo Argentince od nočne more izvajanja enajstmetrovk, zavedanja, da vsaka napačna poteza pomeni konce Messijeve poslovilne turneje, sramoten konec za branilce naslova, konec sveta, apokalipso …
Kapverdski otoki na to svetovno prvenstvo niso prišli na izlet. Niso bili tukaj zaradi razširitve na 48 moštev. Bili so prvi v svoji skupini v afriških kvalifikacijah in bi se uvrstili tudi na prvenstvo z 32 ekipami. Proti Španiji in Urugvaju so pokazali, da so zelo, zelo resna ekipa, ne neka naključna skupina srečnežev, ki je zadela na loteriji in za nagrado lahko igra proti Messiju.
Argentina se je nekako »prešvercala« in zdaj bodo igralci verjetno dojeli, da je sprehajanja in trimčkanja častnega kroga nepreklicno konec. Zdaj se začenja zares. Na papirju se jim ponuja »lahka« pot v polfinale. V osmini Egipt in nato zmagovalec tekme Švica-Kolumbija v četrtfinalu. Toda te tekme bodo vse prej kot lahke.
Bo pa četrtfinale v Kansas Cityju, kjer se je Čarovnik iz Oza, oziroma čarovnik iz Rosaria na začetku turnirja zelo dobro počutil. Ampak tja bo treba priti. S tako igro, kot so jo Argentinci pokazali proti Kapverdskim otokom, bo to vse prej kot preprosta naloga.