Članek

Zbral 500 sličic, da bi se našel

Jan Krstovski 21. junij 2014 9 Komentiraj
(foto: Getty Images)
Eden najbolj prepoznavnih obrazov kostariškega čudeža na letošnjem mundialu je prav gotovo Joel Campbell, ki še vedno čaka na svoj prvi nastop za matični klub Arsenal. Topničarji se ga bodo težko odrekli še enkrat.
GOSPOD je moja luč in moja rešitev,
koga bi se moral bati?
GOSPOD je trdnjava mojega življenja,
pred kom bi moral trepetati?


Pomemben del nogometnega vsakdana Joela Campbella je ritual. Zgornje besede iz uvoda v Davidov psalm 27 je bilo bržkone moč slišati tudi v petek, ko se je Campbell v slačilnici psihično pripravljal na drugo tekmo svetovnega prvenstva proti Italiji, ki jo je Kostarika nato šokantno premagala za uvrstitev v osmino finala, kar ji je nazadnje uspelo, zanimivo, leta 1990 - v Italiji.

Joelova mama Roxana je branje omenjenega psalma svojemu sinu priporočila že pred leti, postal pa je nepogrešljiv člen njegove zmagovite miselnosti, ki mu jo je skromna, a srčna in številčna družina s štirimi otroki pomagala graditi skozi celotno življenje. Joelov oče Humberto zna spregovoriti o žrtvovanju, ki je potrebno za uspeh, svojega sina je podučil tudi o postavljanju kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Zdaj, tri leta po podpisu pogodbe za londonski Arsenal, se po nekaj navdušujočih posojah in predstavah v reprezentančnemu dresu bliža njegov debi za enega od največjih evropskih klubov.

Ko se mi hudobneži približajo,
da bi požrli moje meso,
moji nasprotniki in sovražniki proti meni,
se spotaknejo in padejo.


Zadetke Campbell vedno proslavlja s salutiranjem - kot pozdrav svojim bratrancem, ki se jim še dandanes "javlja na dolžnost". Vse odkar je 26. junija 1992 privekal na svet, ga je v napornem okolju San Joséja čakala borba. Da je fant nekaj posebnega je bilo jasno že, ko je štel vsega devet let in sestavil svojo prvo nogometno ekipo z namenom, da bi nekoč s svojimi uspehi pomagali revnemu okolišu.

Velikodušni načrt je moral počakati, saj je kmalu dobil nogometno štipendijo in se začel pripravljati za življenje profesionalnega športnika, a je bila pot znova posuta s trnjem. Po številnih krajah bi kmalu ostal tudi brez nogometnih čevljev, a se je svojim nasprotnikom in sovražnikom postavil po robu. Oni pa so se, kot pravi psalm, spotaknili in padli.

Tudi če se tabor vojske utabori proti meni,
se moje srce ne boji;
tudi če proti meni izbruhne vojna,
jaz pri tem zaupam.


V mlado reprezentanco Kostarike se je prebil s 17 leti, leto kasneje je bil že na radarju Arsenala, ki ga je na Otok (vsaj na papirju) pripeljal leto dni kasneje. Istega leta, bil je marec 2011, se je ekipa Kostarike v Hondurasu pripravljala na svetovno prvenstvo do 20 let, v medijih pa so se pojavljala ugibanja, katere nadobudne nogometaše bo takratni selektor članskega moštva Ricardo La Volpe vpoklical za prijateljski tekmi s Čilom in Argentino. Večina je vzhičeno prejela vstopnice za zvezdniška obračuna, ki so si ju želeli ogledati vsaj s tribun, toda Campbell je vstopnice pustil na zvezi.

"Želim iti in tudi bom šel, a kot igralec," je enemu svojih soigralcev samozavestno zaupal Campbell. Nekaj dni kasneje mu je La Volpe poslal poziv. Vse (znova) ni bilo rožnato po podpisu za Arsenal, saj so se zaradi premajhnega števila nastopov za člansko ekipo Kostarike začele sage okoli njegovega delovnega dovoljenja, ki ga je za igranje na Otoku Campbell prejel šele lani. Medtem se je kalil v Franciji pri Lorientu, v Španiji pri Betisu in nazadnje v Grčiji pri Olympiacosu, kjer mu je uspelo nekaj, kar tudi topničarjem v lanski sezoni ni - zabil je pravi evrogol Manchester Unitedu in ga z rdeče-belimi pošteno namučil v Ligi prvakov.
Joel Campbell
(foto: Getty Images)

Úči me, GOSPOD, svojo pot,
vodi me po ravni stezi
zaradi mojih sovražnikov.

Družino je na njegovih popotovanjih uspešno predstavljalo njegovo dekle Maria Fernanda Cascante, njen vpliv pa je prepoznaval tudi Olympiacosov trener Michel, sam nekoč izjemen član mitske generacije Reala Madrida.

"Ima to srečo, da ima partnerko, ki mu pomaga. Je igralec, ki ni znan le po svojih atletskih dosežkih, temveč tudi po tem, da se zna povezati s svojimi kolegi," je Michel izpostavil njegovo vrednost, ki presega zgolj atletske okvirje. La Volpe, njegov prvi selektor, se je po svojem premiernem vpoklicu tudi pošalil: "Če vam povem po resnici, fantje, že danes vam rečem, da je igralec za dva, tri milijone evrov, z lahkoto. Toda morate delati z njim, gre za fanta z veliko prihodnostjo … Če bi imel denar, bi ga kupil!"

Upaj v GOSPODA,
bodi močan, tvoje srce naj se opogumi,
upaj v GOSPODA.


Upanje je bilo prav zares poplačano z velikim petkovim uspehom njegove reprezentance, pri katerem so ga Italijani, ki so še pravočasno prepoznali njegovo kakovost, sicer dobro onemogočili, a pri tem pozabili na še enega slavnega kostariškega sina Bryana Ruiza, ki jim je zabil edini gol na tekmi. Campbell bi praktično moral dobiti tudi najstrožjo kazen, a je morda (ne prvič v karieri) plačal davek relativne anonimnosti.

"Moja država je majhna država - ima le nekaj milijonov prebivalcev - ljudje pa nas bolj ali manj ignorirajo," je za Daily Mail pred dnevi dejal Campbellov oče Humberto. "Če bi bil moj sin na primer Brazilec, bi bil znan po celem svetu. Upajmo, da bo (trener Arsenala Arsène) Wenger prepoznal, kaj lahko stori Joel. Če ga pripeljejo nazaj domov v Arsenal, bi bil jaz zelo srečen. Če pa ne, potem bo moral tam, kamorkoli ga bodo pač poslali, ostati z nogami na tleh. Vedno je bil dovolj dober. Mora mu le dati priložnost."

Tekma med Italijo in Kostariko je morda tudi odločila o usodah kar dveh napadalcev - govori se namreč o skorajšnji menjavi med Arsenalom in AC Milanom, ki bi topničarjem poslal Maria Balotellija, Campbell pa bi se preselil na San Siro. Kdo bi si sicer mislil, da bo imel po dveh tekmah mundiala osmino finala že zagotovljeno slednji, medtem ko "Super Maria" z Italijani še čaka boj na življenje ali smrt z Urugvajem.

"To je nogomet, mi mirno delamo, prišli smo skozi zadnja vrata in kdo ve, kje bomo prišli ven," je ob huronskem slavju v Recifeju dejal Campbell, ki si je po tekmi izmenjal dres z Andreo Pirlom. Da je v njem nekaj Balotellija, je Campbell pokazal tudi s tem, ko je pred mundialom kupil kar sto paketkov sličic Panini, da bi med njimi našel svojo podobo, a je razočarano ugotovil, da ni imel sreče.

"To je bila najpomembnejša tekma mojega življenja. Premagali smo eno najboljših ekip na svetu," je po napredovanju v osmino finala še pristavil Campbell. S fanatično prepričanostjo v uspeh je očitno okužil celotno moštvo, tako kot nekoč na ulicah San Joséja, ko je z ekipo enajstih brezdomcev, kot so jo poimenovali, želel spremeniti življenja svojih najbližjih.

"Nismo presenečeni. Sem smo prišli zmagat," je mrtvo hladno razlagal že po prvem obračunu z Urugvajem, ki so ga šokirali z 1:3. "Četudi so oni vodili, smo vedeli, da bomo zmagali. Nikoli nismo pomislili na poraz," je še pribil. In naj dvigne roko tisti, ki si po najverjetnejšem križanju s Slonokoščeno obalo, Japonsko ali Grčijo v osmini finala še upa staviti proti novemu podvigu Joela in druščine!

Povezano

loading...

KOMENTARJI

10
Gargamel
21.6.2014, 16:28
Spet brezvezen članek, slabo, slabo...
Odgovori Prijavi komentar
0
0
jankoslav
21.6.2014, 17:13
Uredništvo, a ste vi Gargamelu slučajno punco po######? Človek je že dalj časa obupan, dajte nekaj ukrenit glede tega:)
Odgovori Prijavi komentar
0
0
Branjevka
21.6.2014, 17:57
od-po###### njegovo punco takoj
Odgovori Prijavi komentar
0
0
Gargamel
21.6.2014, 20:00
Lepo vas prosim no citate iz pisma pa res ne rabite kopirat v nogometne članke ali pač???
Odgovori Prijavi komentar
0
0
Messiniesta
22.6.2014, 02:20
vrhunska kolumna... Gargamel ne ve kaj je to kolumna, tko da ne se sekirat
Odgovori Prijavi komentar
0
0
Kawky
22.6.2014, 02:41
mn tut še fali :D
Odgovori Prijavi komentar
0
0
matek
22.6.2014, 10:17
Upam da ostane v Arsenalu in da se tm dokaže.
Odgovori Prijavi komentar
0
0
stani
22.6.2014, 11:40
super članek!!!
Odgovori Prijavi komentar
0
0
nalim
22.6.2014, 14:38
Dobro napisano!! Gargamel a so ti spet ušli...
Odgovori Prijavi komentar
0
0

ODGOVORI NA KOMENTAR

PREKLIČI
OBJAVI

UREDI KOMENTAR

PREKLIČI
Shrani

Zadnji komentarji


4

Kapetan Liverpoola mora na prisilno pavzo

Papawhisky
21.2.2020, 23:55
Bomo zmogli... BOMO JA.... YNWA

3

Skavt: Eksplozija mladeničev Serie A

INTER <3
22.2.2020, 0:03
Taki bedn komentar lahko napise sam juventin

3

Barcagate: Sestanek v Barceloni, lahko bi odletela tudi kakšna glava

Papawhisky
22.2.2020, 0:23
Ma lejga... Drži se športa, ker če vse te naštete politike vzameš za populizem... in te to moti je hudič--- (POLITIKA je POPULIZEM). Se bojim , da si ovca, ki ji je vseeno kateri pastir jo bo preganjal iz pašnika na pašnik in jo vseskozi molzel... Mislim, da si naštel vse politike, ki jih poznaš recimo.. Simbolično povedano btw...

Poudarjeno

Igrati proti Atleticu je ena najtežjih stvari v življenju. ...več
Jurgen Klopp
Guardiola je odlična izbira za vsak klub. Lovorike je osvajal v Španiji, Nemčiji in Angliji. Preostali sta mu še Italija in Francija. Zanimivo bi bilo, če bi prišel v Italijo. To bo res vroče poletje. Če bo prišel v Juventus, bo to velik korak za klub. Ampak zdaj je še v Manchester Cityju in prezgodaj je za te govorice. ...več
Alessandro Del Piero
Današnji dan je zame vesel, izpolnil sem svoje otroške sanje. Želel sem biti del tega velikega kluba. Vesel sem, da so me soigralci tako lepo sprejeli, prepričan sem, da bom dal vse od sebe. Za Real Madrid bom dal svoje življenje. ...več
Reinier ob podpisu za Real Madrid

Anketa

Bliža se večni derbi med Mariborom in Olimpijo, kako se bo razpletel?

Vseh glasov: 1054
Nogomania.com
Vse ostalo je nepomembno.

Portal www.nogomania.com je eden najbolj obiskanih spletnih portalov s športno vsebino pri nas.

Podaja dnevno sveže vsebine s sveta nogometa in je na spletu prisoten že od leta 2000.