Pele (foto: Posnetek zaslona)
Google je z modeli Gemini in Veo rekonstruiral najbolj znameniti gol Peléja iz leta 1959, ki nikoli ni bil posnet.
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
Eden najbolj slavnih golov v zgodovini nogometa je po 67 letih končno dobil svojo vizualno podobo. Google DeepMind je s pomočjo umetne inteligence rekonstruiral legendarni zadetek Peléja iz leta 1959, ki ga ni posnela nobena televizijska kamera in je desetletja živel le v spominih očividcev.
Gre za znameniti "Gol da Rua Javari", ki ga je Pelé vse življenje opisoval kot najlepši gol svoje kariere.
Po njegovem opisu je med akcijo trikrat zapored z mojstrskim "sombrerom" preigral branilce, nato je žogo s kolenom dvignil mimo vratarja in jo z glavo poslal v mrežo. Pri tem se žoga od začetka do konca akcije ni niti enkrat dotaknila tal.
Ker tekma 2. avgusta 1959 ni bila televizijsko prenašana, posnetek zadetka nikoli ni obstajal.
Google je projekt pripravil v sodelovanju s Peléjevo družino in blagovno znamko Pelé Brand, pri rekonstrukciji pa je uporabil napredne modele umetne inteligence Veo 3, Gemini Omni in Nano Banana Pro.
Zgodovinarka Anita Lucchesi je zbrala skoraj 2.000 zgodovinskih virov, med katerimi so bili načrti stadiona, arhivske fotografije, družinski albumi in pričevanja ljudi, ki so gol videli v živo.
Filmska ekipa je nato na stadionu Rua Javari posnela prizore z igralcem dvojnika v avtentičnih dresih in z usnjeno žogo iz tistega obdobja. Umetna inteligenca je nato posnetke predelala, igralca zamenjala s Peléjevo podobo, stadion vrnila v videz iz leta 1959 ter ustvarila tudi takratno občinstvo in vremenske razmere.
Peléjeva hči Flávia Kurtz je ob predstavitvi projekta dejala:
"Bil bi izjemno ponosen. Vedno je govoril, kako velika škoda je, da tega gola ni posnela nobena kamera."
Rekonstrukcija je zdaj na ogled v Peléjevem muzeju v Santosu.
Pri Googlu poudarjajo, da projekt predstavlja enega najpomembnejših primerov uporabe umetne inteligence na področju kulturne dediščine. Namesto ustvarjanja izmišljenih vsebin je bila tehnologija uporabljena za čim bolj verodostojno obnovo resničnega zgodovinskega dogodka na podlagi številnih dokazov in pričevanj.