Valerij Kolotilo (foto: uradna spletna stran kluba)
KOMENTAR: Celjski projekt, kakršnega smo poznali, je v določeni meri razpadel. Nastaja nov. Če bo boljši od prejšnjega, bo pokazal čas.
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
Valerij Kolotilo rad poudari, da je njegova velika želja Celje v elitni ligi prvakov. Predsednik celjskega kluba zadnjih nekaj let pridno investira ruski (?) denar v projekt, ki je prinesel rezultate na domači in tudi na mednarodni sceni, prinesel je tudi kar lep zaslužek. Nadgradnjo, ligo Europa ali ligo prvakov, pa še čaka. Kdaj bo torej Celje zrelo za veliki podvig?
Celje je že bilo na poti, ko se je zdelo, da razmišlja in deluje dovolj "evropsko", da bi se sanje nekoč lahko uresničile. Imelo je Alberta Riero, ki je s svojo precej kontroverzno osebnostjo v klub prinesel pravo nogometno revolucijo in Sloveniji pokazal, da lahko razmišlja in igra tudi drugače. Igralci, ki so sprejeli njegove zapletene principe, so praviloma napredovali in želi uspehe.
Po Rierinem odhodu so Celjani predvsem krpali. Najprej na trenerski poziciji. Vitor Campelos je na koncu sezono zvozil z osvojeno prvenstveno lovoriko, toda pravo dokazovanje ga še čaka. Zdaj v Celju krpajo igralski kader. Prodana sta bila Kovačević in Šturm, v paketu pa so kot prosti igralci odšli še Iosifov, Nieto in Karničnik.
Kar skrbi, je dejstvo, da je "evropsko Celje" v vsega nekaj mesecih ostalo brez že šestih ključnih posameznikov. Če so Kovačević, Riera in Šturm preprosto odšli na bolje in Celju prinesli milijone, pa so zadnji trije odhodi težje razumljivi. Lahko jih razumemo tudi kot znak šibkosti kluba, kajti Celje ključnih igralcev, dva od treh do tega trenutka še nista našla novega kluba, ni uspelo prepričati. Niti jih ni uspelo prodati. Kot da v klubu niso predvideli, kaj se bo zgodilo.
Namesto nadgradnje ekipe se v Celju pred kvalifikacijami za uvrstitev v ligo prvakov odvija nekakšen reset. Je to racionalizacija? Prihajajo sicer novi igralci, ki stopajo v velike čevlje, navijači pa pogrešajo okrepitve, ki bi potrjevale velike ambicije. Zaenkrat jih ni in težko je verjeti, da bi slovenski prvaki brez njih lahko storili kaj več kot doslej. Že, če bodo vsaj približno ponovili dosedanje evropske korake, to v trenutnih okoliščinah ne bo slabo.