Za prvo pod reflektorji so si pripeljali "evropski" Maribor s Prašnikarjem, Čehom in Bozgom

Velenjski mestni štadion Ob jezeru je bil zgrajen že daljnega leta 1955, osvetljavo in s tem priložnost, da se na njem igra tudi v večernih terminih, pa je dobil šele 43 let kasneje, konec leta 1998, ko je domači Rudar praznoval petdesetletnico. Reflektorji so bili postavljeni oktobra 1998, 6. novembra so bili prvič poskusno prižgani, za zgodovinsko prvo tekmo pod umetno osvetljavo pa je bilo določeno gostovanje državnega prvaka Maribora v nedeljo, 29. novembra 1998.

Rudarju v začetku sezone ni šlo vse po načrtih, zato je po porazu z Domžalami trener Drago Kostanjšek izgubil službo, zamenjal pa ga je legendarni Brane Oblak. Slednji je stabiliziral moštvo in na petih tekmah pred gostovanjem Maribora iztržil dve zmagi, dva remija in en sam poraz. Rudar je na teh petih tekmah prejel en sam gol.

Svečanost se je začela že dve uri pred tekmo v restavraciji Jezero. Predsednik Rudarja Janko Lukner je podelil priznanja in spominska darila vsem dosedanjim predsednikom, posebno priznanje pa je dobil predstavnik največjega pokrovitelja, Premogovnika Velenje, dr. Franc Žerdin. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik NZS Rudi Zavrl, ki je klubu čestital za okrogel jubilej in novo pridobitev ter predsedniku Luknerju izročil kristalno žogo NZS. Med eminentnimi gosti je bil tudi državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport dr. Janko Strel. Reflektorje je v uporabo svečano predal velenjski župan Srečko Meh.

Ob tej priložnosti je Rudar prejel tudi najvišje občinsko priznanje – zlati grb. "NK Rudar prejme grb za petdesetletnico organiziranega delovanja ene prvih oblik športno-rekreacijske dejavnosti v Šaleški dolini, za prispevek k prepoznavanju Velenja doma in v tujini in za vključevanje številnih privržencev v svoje delo, s čimer je predstavljal tudi pomembno stičišče interesov prebivalcev nastajajočega mesta," je pisalo v obrazložitvi.

Ob 17:15 se je v soju reflektorjev pred 2000 gledalci tekma vendarle začela. Oblak je imel na voljo nekaj res kvalitetnih igralcev in še danes znanih imen. V golu je bil Mladen Dabanović, v obrambi komaj dvajsetletni Almir Sulejmanović in rutiner Goran Granić, v vezni liniji Sašo Gajser, Zoran Pavlović in Danijel Brezič, na klopi pa je sedel komaj sedemnajstletni kasnejši slovenski reprezentant Klemen Lavrič.

Tudi njegov nasprotnik na vijoličasti klopi, Bojan Prašnikar, je imel zavidanja vredno moštvo. Nastopili so na primer Muamer Vugdalić, Matjaž Kek, Damjan Gajser, Dejan Djuranović, Grega Židan, Nastja Čeh, Marko Kmetec in Kliton Bozgo. Maribor sicer ni bil v najboljši formi, saj je bil v seriji kar štirih zaporednih remijev proti moštvom z dna lestvice.

Vijoličasti so bolje odprli tekmo. Kmetec je že v peti minuti stresel prečko, kmalu zatem pa je Bozgo s petih metrov zgrešil cilj. Nato so se zbudili tudi domači in si pripravili nekaj zrelih priložnosti. Pogumna igra se je Velenjčanom splačala že v 21. minuti. Sulejmanović je prodrl iz svoje polovice, podal žogo Saši Gajserju, ta pa se je lepo otresel Keka in zadel spodnji desni kot mariborskih vrat.

Nekaj minut kasneje bi lahko gostje izenačili, saj je Židan preigral dva branilca, kot na pladnju serviral žogo Bozgu, veselje pa je Albancu preprečil Dabanović z izvrstno obrambo. V 33. minuti je Pavlović podvojil vodstvo s spektakularnim golom, vrednim te posebne priložnosti. S silovitim udarcem iz prostega strela, več kot trideset metrov od gola, je premagal Luko Grešaka.

V drugem polčasu je tempo nekoliko upadel. Najlepšo priložnost za znižanje vodstva je imel Maribor v 65. minuti, ko je dobil enajstmetrovko. Toda z bele točke je Bozgo stresel samo vratnico. Odbito žogo je nato sicer poslal v mrežo, a je sodnik Robert Zirnstein iz Portoroža zaradi dvojnega zaporednega dotika gol razveljavil.

"Zelo sem vesel, da je še en klub dobil žaromete," je po tekmi povedal Brane Oblak. "Maribor je močna ekipa. Na začetku smo imeli nekaj sreče, pa tudi Dabanović je bil odličen. Seveda pa se je spodobilo, da smo ob jubileju zmagali."

V nadaljevanju prvenstva je šlo obema ekipama zelo dobro. Maribor je na koncu osvojil naslov prvaka s štirimi točkami naskoka pred Gorico, Velenjčani pa so zasedli odlično tretje mesto, kar je še do danes njihova najboljša uvrstitev v slovenski ligi.