Xabi Alonso (foto: Getty Images)
Mandat Xabija Alonsa je trajal vsega 224 dni, s čimer je Bask le za malo presegel trenerske mandate treh trenerjev, čigar epizode na klopi Reala iz Madrida so sinomin za neuspeh.
Real Madrid je neizprosen klub, v katerem vsak poraz vsakič vsaj za malo spodreže stolček trenerju, ki v danem trenutku sedi na njem. Tudi hitri odstreli pri Florentinu Perez niso ravno senzacija, vendarle pa se zdi, da je ekspresna odstavitev trenerja, čigar prihod je Perez s sodelavci načrtoval tako rekoč debelo leto dni, nelogična poteza, ki jo bo najbolje sodil – čas.
Real Madrid pod vodstvom Xabija Alonsa morda ni bil v najožjem krogu najmočnejših ekip v Evropi, a obenem bi tudi težko trdili, da te ravni v tej sezoni ne bi mogel doseči. Čeprav je bil Real Madrid še vedno v igri za vse najbolj prestižne lovorike, je Perez Alonsa odstavil po vsega 225 dneh, s čimer ga je vrgel v koš z imeni kot so Santiago Solari, Julen Lopetegui ali Rafa Benitez, če se ozremo zgolj v malce novejšo zgodovino petnajstkratnih evropskih prvakov.
Alonsov mandat je trajal le malo dlje od Benitezovega, ki je zdržal 187 dni, Lopetegui je odletel po 120 dneh, Solari pa po 118 dneh. Obstaja pa pomembna statistična razlika – Alonso je v povprečju osvajal 2.24 točke na tekmo, Lopetegui 1.43, Solari pa 2.00. Benitez je imel povsem identično povprečje kot Alonso, skupen imenovalec obeh pa je Barcelona – Alonsa je odstrelila v finalu superpokala, Beniteza pa po debaklu v La Ligi, ko je na Santiago Bernabeuju slavila kar s 4:0.
Povprečje osvojenih točk na tekmo ne pove celotne zgodbe, vseeno pa številke povedo, da sta imela v zadnjem desetletju višje povprečje le Carlo Ancelotti (2.25 točke na tekmo) in Zinedine Zidane v svojem prvem mandatu (2.30).
Pet porazov, ki so spodrezali stol Xabiju Alonsu
Kritiki bodo Xabiju Alonsu očitali, da je slabo opravil z t.i. velikimi tekmami in najbrž prav v teh porazih velja iskati glavne zaloge, zakaj je predsednik Reala iz Madrida izgubil zaupanje v njegovo delo. 'Velikih porazov' se je v sorazmerno kratkem času zbralo zares veliko, kar na drugi strani tudi pomeni, da je bilo veliko premalo 'velikih zmag' – takšna je bila v resnici le na El Clasicu v La Ligi, ko je Real Madrid slavil z 2:1.
Paris Saint Germain 4:0 Real Madrid
Polfinale svetovnega klubskega prvenstva je bila šele šesta Alonsova tekma na klopi Reala iz Madrida, a je debakel proti PSG zarisal dvom, ki ga Alonso v nadaljnjih mesecih ob novih porazov na tekmah podobnega tipa zahtevnosti ni znal pregnati. Popolna nemoč proti aktualnim evropskim prvakom je prižgala alarm in noben trener Reala iz Madrida ne bo brez prask preživel poraz z 0:4.
Atletico Madrid 5:2 Real Madrid
Real Madrid je imel v zadnjih letih dober 'score' z Atleticom, zato je bil polom na Metropolitano z vidika Reala negativno in nepričakovano presenečenje. Zgodil se je v obdobju sezone, ko je bil Atletico še precej labilen, španski mediji pa so po derbiju veliko poročali o tem, da Real že celo večnost ni bil na mestnem derbiju tako nadigran.
Real Madrid 0:2 Celta Vigo
Poraz doma proti ekipi srednjega kakovostnega razreda je bil šok in točka sezone, po kateri se je tehtnica prevesila na stran Barcelone, ki je dolgo na lestvici zrla v hrbet velikemu rivalu. To je bila tekma, po kateri je marsikdo vlogo prvega favorita za osvojitev naslova španskega prvaka dodelil Barceloni.
Real Madrid 1:2 Manchester City
Poraz proti Manchester Cityju ni imel hujših športnih posledic, a je še enkrat več zažrl skepse v šampionski potencial Reala iz Madrida, ki je pred svojimi navijači moral priznati premoč boljši ekipi – vtis in občutek, ki ga v Madridu sovražijo z dna srca.
Barcelona 3:2 Real Madrid
Real Madrid finala španskega superpokala v resnici niti ni igral slabo, čeprav so nekateri mediji v Španiji Alonsu očitali pretirano bojazljivost. Real Madrid bi z malce več preciznosti lahko izcimil tudi kaj več, a tretji zaporedni poraz v finalu proti Barceloni je preprosto moral biti kaznovan. Odnesel je Ancelottija in na koncu tudi Alonsa.