Jorge Mendes (foto: Getty Images)
Jorge Mendes in lastniki Wolverhamptona so obljubljali, da bo klub postal "sila" v Premier League in ligi prvakov. To so bile prazne obljube.
Wolverhampton je mesto v osrednji Angliji z nekaj več kot 260.000 prebivalci, le kakih 20 kilometrov od Birminghama. Če ne bi slovelo po nogometu, verjetno nikoli ne bi slišali zanj. Lokalni klub, Wolverhampton Wanderers, ki je bolj znan pod vzdevkom Wolves, oziroma Volkovi, je v zadnjem obdobju v precejšnji krizi in se spogleduje celo z izpadom iz lige.
Treba je poudariti, da Wolves niso eden od tistih "novih" klubov v Premier ligi (na primer Brighton, Bournemouth, Brentford), ki so se šele v zadnjem desetletju uveljavili v najvišjem rangu angleškega nogometa, kamor po tradiciji sploh ne spadajo. Wolverhampton Wanderers so eden od dvanajstih ustanoviteljev angleške Football League leta 1888 in so bili v petdesetih letih dvajsetega stoletja pod vodstvom legendarnega trenerja Stana Cullisa vladarji angleškega nogometa. Takrat so osvojili tudi tri naslove angleških prvakov, če pa k temu dodamo še štiri lovorike v FA pokalu (prva že leta 1893), je jasno, da gre, kot radi rečejo Angleži za "grand old club". Toda klub je v osemdesetih skoraj bankrotiral in se leta 1984 znašel celo v četrti ligi.
Odkar so se leta 2018 vrnili v Premier ligo, se je zdelo, da se bodo ustalili tik pod vrhom. V prvih dveh sezonah po povratku so bili dvakrat sedmi, nato pa so začeli počasi drseti v povprečje in lani so s 14. mestom dosegli najslabšo uvrstitev v novejšem obdobju. Lastnik kluba je že od leta 2016 kitajski konglomerat Fosun International, ki je v preteklosti tesno sodeloval s portugalskim superagentom Jorgejem Mendesom, v zadnjem času pa so Kitajci precej zmanjšali vložek. Po neuradnih namigovanjih naj bi za klubom v resnici bolj kot ne stal prav Mendes.
Atmosfera okoli kluba je v zadnjem času zelo napeta, med navijaško bazo pa se čutijo jeza, obup in frustracija. To negativno energijo navijači usmerjajo bolj v angleško nogometno zvezo in vodstvo Premier lige kot pa v lastnike, čeprav tudi z njimi niso najbolj zadovoljni. V prejšnji sezoni so bili Wanderers žrtve nekaterih mejnih sodniških odločitev proti katerim je trener Gary O'Neil glasno protestiral. Stvar je šla celo tako daleč, da so Wolves uradno predlagali, da se VAR ukine, vendar jih ostalih 19 premierligašev pri tem ni podprlo.
O'Neilu je šlo v prejšnji sezoni kar dobro, predvsem v prvem delu, od marca naprej pa so na desetih tekmah samo enkrat zmagali in dvakrat remizirali. Slaba forma se nadaljuje tudi v tej sezoni, saj so Volkovi na prvih devetih tekmah osvojili samo dve točki. Treba pa je seveda vzeti v obzir, da so imeli izredno težak razpored, saj so igrali z Arsenalom, Chelseajem, Newcastlom, Aston Villo, Liverpoolom in Manchester Cityjem. In da so imeli na nekaterih tekmah res smolo.
Eden glavnih razlogov, zakaj jim gre tako slabo, pa je seveda dejstvo, da so prodali svoja dva najboljša igralca, bliskovito hitro krilo Pedra Neta in branilca Maxa Kilmana, za katera so od Chelseaja in Westa Hama dobili več kot 100 milijonov evrov. Tega denarja niso vložili v primerne zamenjave in O'Neil se mora v tej sezoni znajti kakor ve in zna.
Fosun International seveda niso ubogi reveži v primerjavi z drugimi lastniki premierligaških klubov. Problem je, kot pri mnogih drugih angleških klubih tega ranga, v finančnem fair playu. Če klub ne generira ogromnih prihodkov, tudi zapravljati ne more. K temu je treba dodati še nekatere neuspešne posle v preteklosti, ki so poskrbeli za nekaj finančne nestabilnosti. V šestletnem obdobju od prevzema leta 2016 do poletja 2022 so Wolves kupili deset nogometašev za 20 milijonov evrov ali več. V tem obdobju so za 20 milijonov prodali le enega igralca. To na dolgi rok ni moglo biti vzdržno.
Nekateri od teh dragih nakupov (Fabio Silva, Goncalo Guedes, Daniel Podence) so se izkazali za slabe naložbe in zdaj je kar je. O'Neil se mora znajti s kadrom, ki ga ima, navijaška baza pa je vse bolj jezna in neučakana. Trenutno je fokus nezadovoljstva na "zunanjih sovražnikih", toda tudi to se lahko hitro spremeni. Kitajski lastniki so ob prevzemu napovedali, da bodo Wolverhampton spremenili v enega največjih klubov na svetu in rednega udeleženca lige prvakov. Zdaj je že povsem jasno, da so bile to nekoliko preveč ambiciozne obljube.
Zato jim seveda prav pride, da navijači kot največji problem vidijo sodniške odločitve in nekakšno zaroto proti svojemu klubu. Na štadionu Molineux redno odmeva napev: "Premier League, corrupt as f**k!", na vsako sodniško odločitev, ki gre v prid nasprotnikov, pa se navijači odzovejo zelo burno.
Toda problem Wolvesov niso sodniki, pa tudi lastniki ne. Fosun v bistvu zelo racionalno upravlja s klubom. Problem Wolvesov je moderni angleški elitni nogomet, ki zahteva vedno več vložka, ki kakor ideal kapitalizma zahteva konstantno rast, konstanten napredek. To pa je za klube, ki so bili nekoč veliki, danes pa so v primerjavi z elito, vsaj v finančnem smislu, relativno majhni, nedosegljiv dosežek.
V naslednjih tednih bodo imeli Volkovi lažji razpored, pa tudi junaško izbojevana točka proti Brightonu bo gotovo dvignila razpoloženje okoli kluba, tako da vseeno pričakujemo, da bo ta tradicionalno veliki angleški klub v bližnji prihodnosti pobegnil z dna in se ustalil tam, kamor po finančnih zmogljivostih tudi spada, v spodnjem delu sredine lestvice. Več v teh finančnih pogojih ni izvedljivo.