Robin Gosens bo kariero verjetno nadaljeval v večjem klubu. (foto: Getty Images)
Ni ga izdelal nemški "sistem". Dolgo ga Nemci niti niso spremljali. A Robin Gosens je "gonil" svoje in prišel do položaja, ko v dresu Nemčije odloča tekme na Euru, na njegova vrata pa trkata Barcelona in Juventus.
Stoječe ovacije in priznanje za igralca tekme.
Robin Gosens je zdaj, potem ko smo ga na klubski ravni že dodobra spoznali, tudi na največji sceni postal "nekdo". Nemčija in širna nogometna Evropa zdaj bočnemu in hkrati krilnemu igralcu priznavata odličnost in moderne atribute, s katerimi Gosens galopira po praktično celotni levi strani igrišča. Igralec, ki je do reprezentance prišel po sila nekonvencionalni poti, je eden od izstopajočih posameznikov na
Euru 2020 in eden od največjih kandidatov za odmeven prestop po koncu turnirja.
Kje se je takšen igralec skrival doslej in zakaj ne igra za
Bayern ali
Dortmund?
Odgovor na prvo vprašanje ni preprost, na drugega pa je že mogoče odgovoriti s skepso, če bo v naslednjih sezonah sploh zaigral v
Bundesligi. Bayern ima na levi strani odličnega
Alphonsa Daviesa in ga ne potrebuje, za Dortmund pa je Gosens ta hip verjetno že nedosegljiv. Pa tudi zavrnjen je pri rumeno-črnih že bil, ko je imel 17 let.
Odgovor na vprašanje, kako in zakaj se je Robin Gosens šele lansko leto pojavil v nemški reprezentanci, v dresu katere odloča tekme, pa se skriva v Bergamu. Tam Gosens igra že štiri leta in tam ga je v svojem sistemu izpilil
Gian Piero Gasperini. Gosens se tega dobro zaveda in je trenerju, ker ga je kot mešanico med bočnim branilcem, vezistom in krilnim igralcem uigral v sistem, kakršnega zdaj igra tudi nemška reprezentanca, izjemno hvaležen. Pod Gasperinijem je postal hiter, agresiven, eksploziven, "širok", neumoren in izjemno dinamičen. Je wing-back, ki dosega veliko golov (v zadnjih dveh sezonah v
Serie A kar 20).
"
Zahvaliti se je treba Misterju Gasperiniju. Name je močno vplival. Štiri leta sem že v Atalanti in sem povsem sprejel sistem igranja. Rad igram v napadu, imam dinamiko in tudi gol lahko zabijem."
Gosens je bil sijajen predvsem na zadnji tekmi Eura proti
Portugalski, ko je bil podajalec in strelec ob zmagi proti aktualnim evropskim prvakom. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tekme.
"
Lahko bi me uščipnili, pa še vedno ne bi verjel, da sem pravkar zabil gol za Nemčijo," je bil evforičen Gosens.
Kar impresivno za nekoga, ki je pred osmimi leti ob igranju nogometa razmišljal tudi o tem, da bi, kot njegov dedek, postal policist, delal pa je tudi že na bencinski črpalki. To niti ni tako nenavadno, kajti Gosens v najstniških letih ni imel kdo ve kako svetle nogometne perspektive. Imel je tudi nekaj zdravstvenih problemov in eno nogo malce krajšo od druge.
Odraščal je na meji med Nemčijo in Nizozemsko (njegova mati je Nemka, oče pa je Nizozemec) in kot otrok igral za manj znane klube. Prvo profesionalno pogodbo je podpisal kar na Nizozemskem, z
Vitessejem, kjer pa nikoli ni dobil priložnosti. Odšel je v
Dordrecht in nato v
Heracles. V sezoni druge in treh sezonah prve nizozemske lige je pokazal dovolj, da ga je "pod radarjem" kupila Atalanta.
Pred Eurom je Atalanta Gosensa cenila na
40 milijonov evrov (tržna vrednost po zadnjih meritvah transfermarkt.de: 35 milijonov evrov), po njem bo verjetno iskala še večji denar. Sploh, ker se zanimajo klubi kot sta
Juventus in
Barcelona. Pogodbo ima Gosens podpisano še za dve leti.
Gosens je še do lani sanjal. Ko se je nogomet zaradi epidemije zaustavil, se je, da ne bi izgubil
fokusa in da bi dosegel svoje sanje, motiviral na poseben način.
"
Med karanteno sem si na steno obesil reprezentančni dres Thomasa Mullerja, ki mi ga je prinesel soigralec De Roon. Ko sem treniral in gonil kolo, sem imel vedno motivacijo, da lahko s trdim delom dosežem sanje, to je igranje za Nemčijo," je razkril Gosens, ki je, čeprav na igrišču tega ne kaže, še vedno precej pod vtisom. Kot da kar ne bi mogel verjeti, kje, kako in s kom zdaj igra. Tremo razbija s šalami in dobro voljo, zaradi česar mu v Nemčiji pripisujejo podobno vlogo, kakršno je imel v reprezentanci včasih
Lukas Podolski.
Spomin na
dogodek s tekme proti Juventusu, o katerem je Gosens govoril pred tedni, ko
Cristiano Ronaldo z njim ni želel zamenjati dresa, zaradi česar je bil Nemec osramočen, se danes sliši le še kot dobra šala. Gosensu je maščevanje pred dnevi namreč povsem uspelo (ko je blestel proti Ronaldovi Portugalski), zdaj je eno od izstopajočih imen tega turnirja.
A njegov uspeh ni prišel čez noč. Gosens je uspel po težji poti kot mnogi njegovi reprezentančni soigralci. Sprehodil se je skozi amaterski nogomet, preko zavrnitev in neuspehov ter pred tem neznane in tuje države. Zdaj je, še vedno sicer pozicioniran v zanj varnem sistemu 3-4-3, ki mu tako ustreza, pred velikimi stvarmi. Nogometni svet najvišje ravni mu je odprl vrata, pravzaprav si jih je Gosens na široko odprl kar sam.