Maroški navijači so navdušili svet in pomagali ekipi do zmage nad Belgijo (foto: Getty Images)
Svetovno prvenstvo v Katarju ne neha prinašati presenečenj. Maroko je premagal Belgijo in prišel do ene največjih zmag v zgodovini, za kar so zaslužni tudi neverjetni navijači v Dohi. Kaj sledi?
Maroko prišel do prve zmage na
svetovnih prvenstvih po letu 1998 in zmagi nad Škotsko. Tudi takrat v skupinskem delu tekmovanja. Tokratni uspeh proti Belgiji je šele tretja zmaga izbrane vrste iz Severne Afrike na svetovnih prvenstvih. V četrtek bo Maroko igral še proti
Kanadi, z drugi preboj v izločilne boje na mundialu pa Maročani potrebujejo le še točko.
Belgija je prvič izgubila proti katerikoli afriški ekipi v zgodovini svetovnih prvenstev, doslej je proti izbranim vrstam s Črne celine na treh tekmah zmagala in na eni osvojila točko. A to so težave Belgijcev, o katerih velja razpredati ob drugih priložnostih, in z Maročani nimajo veliko skupnega.
Abdelhamid Sabiri je definicija rezervnega igralca. Maroški selektor
Hoalid Regragui je Sabirija poslal v igro v nadaljevanju tekme, v 73. minuti pa je mojstrsko izvedel prosti udarec in poskrbel za šokantno vodstvo Maroka proti favorizirani Belgiji. S tem je Sabiri tlakoval pot Maroka do zmage in ne gre dvomiti, da je danes že maroški nacionalni junak, morda celo polbog. Med drugim je bil to prvi zadetek neposredno s prostega strela, ki ga je
Thibaut Courtois v dresu Belgije prejel od leta 2013, ko ga je ugnal Srb Aleksandar Kolarov.
Maroko igra na krilih celotne nacije, velik del tega pa se čuti tudi na stadionu
Al Thumama v Dohi. Tekma med Marokom in Belgijo je pripadla maroškim navijačem, ki so z glasnim navijanjem in strastno podporo navdušili svet. Že ogled prepevanja maroške državne himne je dalo slutiti, da je v zraku nekaj velikega, nekaj posebnega. Glasni izbruhi čustev, mirno bi lahko rekli rjovenje, se je zaslišalo in začutilo vselej, ko so se maroški junaki vsaj na videz približali kazenskemu prostoru tekmeca. Fantastična izkušnja, ki ni mogla prinesti razočaranja.
Z izjemno energijo so se napajali tudi nogometaši na terenu. Roko na srce, to je tudi vse, kar Maroku preostane. Igranje s srcem, napajanje na dovod pozitivne energije in čista nogometna ekstaza. Le tako lahko Maroko zapolni vrzel, ki jo ima v pomanjkanju nogometne kakovosti glede na konkurenco. Seveda izstopata
Hakim Ziyech in
Achraf Hakimi, a priljubljena inačica igre 4-3-3 jasno kaže neuigranost vezne vrste in pomanjkanje kohezije med linijami na igrišču. Maroko se še vedno vse preveč zanaša na individualno kakovost krilnega nogometaša
Chelseaja, ki je primoran vso tekmo kreirati in hraniti soigralce.
Ziyech je bo zmogel vsega sam, to je dejstvo. Prav tako drži, da si navijači Maroka zaslužijo še bolj kakovostno igre svoje izbrane vrste. A to v tem trenutku ni najbolj pomembno. Zdaj so podporniki Maroka pod vtisom velike zmage, ene največjih v lastni nogometni zgodovini, ob tem pa v pričakovanju preboja med 16 najboljših ekip na svetu.