(foto: Getty Images)
Zgodba Alberta Riere je postala zanimiva medijem, kajti Španec je daleč od svoje domovine uspešen trener, ki osvajal lovorike. Toda pozor, ne gre za "našega" Alberta Riero!
Preteklo nedeljo sta se na štadionu Hazza bin Zayed v Al Ainu v prvem krogu mednarodnega pokala prvakov konfederacij (FIFA International Cup) pomerila prvaka Azije in Oceanije, emiratski Al Ain in novozelandski Auckland City. Na klopi kluba iz Združenih arabskih emiratov je sedel legendarni Argentinec Hernan Crespo, na klopi polprofesionalnega moštva iz tihomorske regije pa – Albert Riera.
Kako je to mogoče? Je Riera že zapustil Celje in našel nov izziv na drugem koncu sveta? Saj je vendar v nedeljo zvečer vodil svoje moštvo v Domžalah. Na dveh mestih hkrati, 4400 kilometrov narazen, pa vendar ni mogel biti!
Trener Aucklanda seveda ni "naš" Albert Riera, bivši nogometaš Liverpoola, Manchester Cityja in Galatasaraya, pač pa njegov katalonski soimenjak, ki se je po spletu okoliščin znašel na klopi novozelandskega kluba. Tudi če pustimo ob strani nenavaden podatek, da ima enako ime kot nekoč zelo znani nogometaš, je njegova zgodba izredno zanimiva.
Albert Riera Vidal se je rodil v Barceloni leta 1983. Nogomet je začel igrati s sedmimi leti, vendar nikoli ni imel prav velikih ambicij. Imel je redno službo kot bolničar, obenem pa je igral amaterski nogomet v španski četrti ligi. Vstajal je ob sedmih zjutraj, vozil rešilec in po službi odšel na trening. Domov je prišel ob pol enajstih zvečer.
Sčasoma se je naveličal tega napornega urnika in se leta 2011 odločil, da bo šel potovat za eno leto na Novo Zelandijo. Čeprav ni želel v tem času igrati nogometa, ga je njegov oče prepričal, da kontaktira katalonskega trenerja Auckland Cityja Ramona Tribulietxa. Slednji je Rieri ponudil dvomesečno pogodbo in tako se je začela njegova kariera v novozelandskem nogometu.
Po dveh mesecih je šel s prijatelji potovat po Novi Zelandiji, nato pa ga je Tribulietx poklical in mu ponudil novo pogodbo. Čeprav ta denar ni bil dovolj za preživetje, se je Riera vseeno odločil tvegati. Postal je eden najboljših igralcev Auckland Cityja in naslednji dve leti z njimi sodeloval tudi v ligi prvakov Oceanije. Leta 2013 se je imel namen vrniti v Španijo, a so ga opazili pri Wellington Phoenixu, profesionalnemu novozelandskemu klubu, ki igra v avstralski A-League. Pri 29 letih je prvič v karieri postal profesionalni nogometaš.
"Najprej so ljudje mislili, da sem tisti Albert Riera, ki je igral za Liverpool in ko so dojeli, da nisem, se je vsul plaz kritik," je povedal v nekem intervjuju. Ko pa so navijači videli, da je kvaliteten vezist, ki je dvignil raven Wellingtonove vezne linije, so ga sprejeli za svojega in celo nosili majice "Viva la Rieralucion". Uveljavil se je kot eden najboljših igralcev avstralske lige in bil celo izbran v All-Stars ekipo A-League, ki se je pomerila z Juventusom. "To je bil vrhunec moje kariere, igral sem proti Pirlu," se spominja z navdušenjem. "Na koncu sva zamenjala majici. Kakšen lep spomin."
Po treh letih v Wellingtonu se je naveličal napornega urnika, konstantnih dolgih potovanj (Phoenix je moral leteti na vsako gostujočo tekmo, do Pertha je let trajal kar sedem ur) in življenja v hotelih. Leta 2016 se je tako vrnil v Auckland City, kjer je igral do svojega 37. leta. Pred tremi leti je obesil kopačke na klin in postal najprej pomočnik, potem pa glavni trener pri amaterskemu moštvu West Coast Rangers. Tam je ostal samo pol leta, nato pa se je decembra 2021 vrnil v Auckland City kot trener.
V zadnjih dveh letih je s tem klubom dvakrat osvojil ligo prvakov Oceanije (kjer profesionalna moštva iz Nove Zelandije, ki igrajo v avstralski ligi, ne nastopajo) in dokazal, da je tudi v trenerski vlogi sposoben velikih dosežkov. "Nekatere sposobnosti, ki sem se jih naučil kot bolničar, so zelo uporabne," je pojasnil. "Pritisk ni igranje pred 30.000 gledalci, ne gre za življenje in smrt. Ni tako pomembno, v tem je treba uživati. Kot bolničar sem se vsak dan soočal s situacijami, ko je šlo za življenje in smrt. Naučil sem se, da je treba izkoristiti življenje, jutri je lahko vsega konec."