Članek

Veliko več kot loterija

Uredništvo 7. julij 2016 1 Komentiraj
(foto: Getty Images)
Serija enajstmetrovk, ki je odločila tekmo četrtfinala Eura 2016 med Nemčijo in Italijo, je bila po mnenju mnogih ena najbolj napetih vseh časov. Nemci so slavili kljub temu, da tako slabo še niso streljali.
Na letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu se je reprezentanca Nemčije poslovila od rekordnega niza uspešno izvedenih enajstmetrovk in kljub zase najbolj neprepričljivi "loteriji" vseh časov so bili varovanci Joachima Löwa spretnejši in srečnejši od Italijanov. Če se je tekma napovedovala kot dvoboj Nemcev z njihovo "črno mačko", so se stare rane ob porazu odprle moštvu Antonia Conteja. Italijani namreč nikoli niso veljali za najbolj uspešne pri izvajanju enajstmetrovk, to pa se je potrdilo tudi v letošnjem četrtfinalu, ko so imeli po zgrešenih poskusih Thomasa Müllerja in Mesuta Özila zmago že na pladnju, a sta jih na cedilu pustila Graziano Pelle in domnevni specialist za tovrstne situacije Simone Zaza.
 
Italijani so tako serijo enajstmetrovk na velikih tekmovanjih izgubili že šestič in so, zgodovinsko gledano, boljši le od Angležev, kar pa bi težko označili za dobro tolažbo. Medtem pa Nemci še naprej potrjujejo večkrat slišano misel, da je nogomet šport, v katerem vedno zmagujejo oni – očitno tudi v trenutkih, ko naj bi bile možnosti po ocenah nogometašev 50-odstotne. "Elf" je izgubil le eno serijo enajstmetrovk v sedmih poskusih, v finalu evropskega prvenstva proti Češkoslovaški leta1976, ko so se v strelih z bele točke preizkusili prvič.
 
V najnovejšem Nogomanijaku tik pred letošnjim finalom evropskega prvenstva preverjamo zgodovinsko uspešnost posameznih držav in razkrivamo nekatera nova dognanja glede enajstmetrovk, ki že dolgo niso več zgolj loterija. Če so sploh kdaj bile. Novejša dognanja denimo govorijo o začetni pozi vratarjev, ki lahko s pomočjo klasične optične prevare prelisiči. Psihologa John van der Kamp in Rich Masters sta z analizo postavitev vratarjev dognala, da že s postavljanjem rahlo levo ali desno od središča vrat pri strelcih dosežejo določeno reakcijo, ki je še večja glede na postavitev rok.
 
Če so le-te dvignjene, potem strelec vratarja dojema za približno 24 centimetrov večjega kot dejansko je, drugače pa je pri spuščenih rokah ali rokah, ki so postavljene vodoravno – strelci v tem primeru vidijo med 0,35 in 0,51 cm manjšega nasprotnika in so zato bolj samozavestni. S tem si lahko naredijo tudi medvedjo uslugo, saj so analizirani streli v teh primerih leteli veliko bližje vratarju, ki je imel tako več možnosti za obrambo. Tisti, ki so streljali čuvaju mreže z dvignjenimi rokami, so ga dojeli kot veliko večjega in merili bolj k vratnici, kjer so streli najtežje ubranljivi.
 
"Da bi kar najbolj povečali natančnost in hitrost svoje enajstmetrovke morajo izvajalci predhodno načrtovati smer in uporabiti naravno hitrost ob približevanju žogi," predlaga profesor Jay Williams z univerze Virginia. "Ne poskušajte prelisičiti vratarja z ustavljanjem med tekom, ker če bo pozno izbral stran – morda le pol sekunde pred enajstmetrovko –, potem se tveganje za napako močno poviša. Raje bodite pozorni na vaše premikanje pred strelom. Študija Univerze v Portsmouthu je razkrila, da lahko približevanje žogi pod kotom med 45 in 60 stopinj vpliva na tehniko strela – okrepi rotacijo medenice in rotacijo stegna ter omogoča boljši kontakt."


"Neubranljiva" enajstmetrovka je v teoriji tista, ki po ocenah fizika Kena Braya poleti v del vrat, do katerih vratar (spet v teoriji) z mesta ne more skočiti. "Več sreče imajo tisti, ki merijo višje, kajti razmak med vratarjevim dosegom in vratnico je bližje tlom precej majhen," pravi Bray. Študije naj bi celo dokazovale, da so streli v višini vratarjevih ramen stoodstotno uspešni. A brez samozavesti ne gre, to pa je težko trenirati, saj se na videz tudi najbolj prekaljenim strelcem kolena zašibijo šele, ko žogo dejansko postavijo na belo točko.
 
Tudi zato se mnogi trenerji izogibajo vadbam enajstmetrovk pred pomembnimi tekmami, največji mojstri, med njimi Panenka in Matt Le Tissier, pa so že večkrat svetovali svojim kolegom, da naj tudi na treningih poskušajo dvigniti pritisk s stavami.

"Po vsakem treningu smo vadili enajstmetrovke z našim vratarjem Zdenekom Hruško," je razložil Panenka. "Da je bilo bolj zabavno, sva stavila za denar, pivo in čokolado. Hruška je bil dober in zaradi njega sem izgubljal denar. Ves čas sem mu moral plačevati, zato sem si začel domišljati načinov, s pomočjo katerih bi ga lahko redno premagoval. Dobil sem idejo, da šibko ustrelim po sredini, saj se vratar ne bi mogel upreti svojim refleksom metanja v eno stran. To sem začel vaditi z njim in začel sem ga premagovati. Težava je bila le, da sem začel dobivati na teži! Pivo in čokolada sta se morala nekje poznati …"

Letošnja četrtfinalna tekma med Nemčijo in Italijo je bila nekaj posebnega tudi zaradi izjemno velikega števila strelov, ki so zleteli povsem mimo vrat (okvir so zgrešili Bastian Schweinsteiger, Zaza in Pelle). To se statistično gledano povprečno zgodi le v dveh odstotkih primerov, v 78 odstotkih je razlog za zgrešeni strel obramba vratarja, ostali odstotki pa zapadejo na okvir vrat. Poleg tega, da ne priporočajo strelov po sredini, so pod drobnogledom vedno znova tudi levičarji, ki so kar za 15 odstotkov manj uspešni od desničarjev.
 
Teorija je postavljena, zdaj pa si oglejmo nekaj zgodovinsko najbolj oziroma najmanj uspešnih reprezentanc.
 
Nemčija (85,71 % uspešnost)
Serije: 7/Zmage: 6/Porazi: 1
 

Vse od Ulija Stielekeja leta 1982 noben Nemec ni zgrešil v odločilni seriji enajstmetrovk na kakšnem velikem tekmovanju. Zahodna Nemčija je v polfinalu svetovnega prvenstva takrat vseeno ugnala Francijo (5:4) in od tedaj naprej so bili v dveh polfinalih in dveh četrtfinalih strelci z orlom na prsih stoodstotni. Mesut Özil je v skupinskem delu letošnjega EP šele kot prvi Nemec v zgodovini evropskih prvenstev zapravil strel z bele točke v rednem delu tekem. Še pred Stielekejem je bil Uli Hoeness nenatančen v finalu Eura 1976 na tekmi s Češkoslovaško (5:3), ko je meril visoko čez prečko, Antonin Panenka pa je z nikoli pozabljenim strelom prinesel naslov svoji državi

Od tedaj pa do letos so se Nemci izkazali z brezmadežnim nizom, ki je še dandanes predmet analiz. Delček razlogov za uspešnosti gotovo tiči v pregovornih značilnostih Nemcev (natančnost, hladnokrvnost), te so se kazale tudi pri Schweinsteigerju, ki je pred sicer poraznim poskusom v letošnjem četrtfinalu pri sodniškem metu šokiral že delivca pravice Viktorja Kassaija. Vezist Manchester Uniteda je namreč lahko izbiral stran in ime prvega izvajalca –  obakrat je (navidezno) prednost predal v roke Italijanom, bojda zaradi spominov na nesrečni poraz s Chelseajem v finalu Lige prvakov, ko je njegov Bayern streljal kot prvi in to pred tribuno s svojimi navijači.

Kot bomo videli kasneje na primeru različnih reprezentanc, predvsem angleške, gre na roko Nemcem tudi dejstvo, da so po uvodnem neuspehu nato zmagali v serijah enajstmetrovk na prvenstvih leta 1982, 1986 in 1990 ter tako preprečili morebitno govorjenje o uroku. Brez tega dodatnega psihološkega pritiska, ki tako zelo teži denimo Angleže, pa je brez dvoma lažje vzeti žogo in jo iz leta v leto pošiljati mimo vratarjev različnih narodov.

"Ne morete kar predvidevati, da bodo samo zato, ker so enajstmetrovke, napredovali Nemci," je po tem, ko je lahko v soboto v zgolj nekaj minutah videl več zapravljenih enajstmetrovk rojakov kot prej v skoraj 40 letih skupaj, dejal Manuel Neuer. "Še nikoli nisem doživel takšne serije strelov z bele točke. Ne vem niti, koliko jih je bilo. Mislim, da so jih kar naprej pošiljali po sredini. Na srečo sem uspel ustaviti enega."

 
Brazilija (58,33 %)
Serije: 12/Zmage: 7/Porazi: 5
 

V zgodovini svetovnih in (južno)ameriških prvenstev so se Brazilci kar 12-krat znašli pred usodnim izvajanjem najstrožjih kazni. Država romantičnega nogometa morda ni tista, na katero bi pomislili ob govorjenju o najbolj zanesljivih izvajalcih, toda statistično gledano so Brazilci na večni lestvici le za Nemci. Dejstvo, da so bili vse od prvih prvenstev Brazilci med tistimi nogometaši, ki so najbolje barantali z žogo, gotovo pripomore k uspešnim strelom, kot tudi dejstvo, da so nogometaši iz največje države Južne Amerike skupaj z rojaki izjemno prepričani v lastne sposobnosti.
 
Ko igra Brazilija, potem je v glavah nogometašev in (predvsem) navijačev možen le en rezultat – zmaga mož v zeleno-rumeni opravi. To jim je omogočilo, da so v zgodovini svetovnih prvenstev izgubili le prvo "loterijo" leta 1986 proti Francozom, ko je napadalnemu vezistu Socratesu vratar Joel Bats strel ubranil, branilec Julio Cesar pa je zadel okvir vrat. Zdržali so tudi na domačem SP 2014, ko so po pravi drami izločili Čile v osmini finala, Čilenci pa so izkušnje znali izvrstno unovčiti na naslednjih južnoameriških prvenstvih, ko so z le enim zapravljenim strelom (Arturo Vidal) dvakrat ugnali Argentino in so zdaj s 50-odstotno uspešnostjo med najboljšimi.

Pri Brazilcih nikakor ne gre pozabiti na pomemben faktor vere, predanost Bogu in verovanje v usodo je gotovo pomagalo v številnih ključnih trenutkih. "Vedel sem. Očetu sem obljubil, da bom osvojil naslov in izpolnil sem obljubo," je po dramatičnem izvajanju enajstmetrovk v finalu SP 1994 proti Italiji razlagal Romario. "Nikoli ne preneham izpolnjevati obljub. Brazilija si je zaslužila osvojiti mundial in Bog je bil z nami. Pomaga nam, to smo vedeli. To je eden najsrečnejših dni v mojem življenju, nepozabno popoldne, ki ga ne bom mogel pozabiti, dokler bom živ. Zmago posvečam tudi mojemu prijatelju Hristu (Stojčkovu). Poleg tega pa sem dobil še milijon pezet, za kolikor sva stavila. Glede na to, da bova skupaj preživela naslednje počitnice, bova že našla način, da jih zapraviva ..."  
 

Španija (57,14 %)

Serije: 7/Zmage: 4/Porazi: 3
 

Dobro izvajanje enajstmetrovk je bilo zelo pomembno pri dvigu Španije iz večnih favoritov v serijske zmagovalce. Kdo ve, če bi pokojni Luis Aragones skupaj z naslednikom Vicentejem del Bosquejem lahko proslavljal katerega od naslovov, če ne bi v četrtfinalu Eura 2008 natančno merili David Villa, Santi Cazorla, Marcos Senna in Francesc Fabregas. Tista zmaga na Dunaju je skupaj z dvema obrambama Ikerja Casillasa za več let pregnala stare strahove, medtem ko jih je v Italijanih le dve leti po tem, ko so prav po zaslugi enajstmetrovk osvojili naslov svetovnih prvakov, spet prebudila.
 
Od držav, ki so osvojile svetovni naslov, so Španci pri izvajanju najstrožjih kazni slabši le od Nemcev in Brazilcev. To pove veliko – "furija" je izgubila le trikrat, nazadnje pred 14 leti na tisti famozni četrtfinalni tekmi svetovnega prvenstva z Južno Korejo, ko je po seriji spornih sodniških odločitev v "loteriji" zgrešil Joaquin Sanchez, Azijci pa z bele točke niso grešili.

"Dobili smo tekmo, ker smo dosegli gole, a nam jih niso priznali. Italijanom in Portugalcem so storili nekaj podobnega, a mislil sem, da v četrtfinalu ne bo tako očitno, saj je gledal cel svet," je bil oster takratni selektor "furije" Jose Antonio Camacho. Zanimivo, da se Španci tudi v časih Del Bosqueja niso ravno odlikovali v strelih z bele točke (med tekmami), a ko je šlo na vse ali nič so bili po 120 minutah igre vedno izjemno uspešni. V eri Del Bosqueja je bila uspešnost strelov z bele točke le nekaj več kot 50-odstotna (17 zadetkov/30 poskusov), številni so kritizirali tudi dejstvo, da od upokojitve Davida Ville in Xabija Alonsa reprezentanca ni imela stalnega izvajalca, glede na navdih so se dogovarjali nogometaši sami in tako je letos proti Hrvaški morda ključni strel v lovu na tretji zaporedni evropski naslov zgrešil Sergio Ramos.
 

Špancem po uspešnosti sledi Urugvaj (55,56-odstotna uspešnost), nato Argentina in Francija (50 %). Portugalci so v zgodovini največjih tekmovanj sicer štirikrat izvajali strele z bele točke in kar trikrat slavili (75-odstotna uspešnost), Čilenci so prav tako poskušali štirikrat in bili polovično uspešni (50 %). Poglejmo pa si še najbolj nesrečni Italijo in Anglijo …
 
Italija (33,33 %)
Serije: 9/Zmage: 3/Porazi: 6
 

"Svetniki, heroji, navigatorji, toda izvajalci enajstmetrovk niti ne,"
je Italijo po zadnjem porazu opisal državni medij Rai, ki je izvajanje enajstmetrovk primerjal s pravim križevim potom. Zdelo se je že, da so Italijani kompleks bele točke presegli, a se je po zmagi nad Angleži na Euru leta 2012 usoda spet poigrala z našimi zahodnimi sosedi. Zdi se, da imajo Italijani tako kot Angleži težavo, ki je vtkana globoko v nacionalno zavest.
 
Italijani so denimo tako kot Nemci začeli s porazom, leta 1980 jih je na nepomembni tekmi za tretje mesto na EP ugnala Češkoslovaška, a po tem so izgubili še trikrat – leta 1990 (Argentina), 1994 (Brazilija) in 1998 (Francija). Bolečih spominov, ob katerih so odraščali tudi nogometaši trenutne generacije, nista zabrisali niti zmagi leta 2000 (Nizozemska) in 2006 (Francija), ta je bila vredna celo naslova svetovnih prvakov.
 
"Zaslužili smo si zmage, toda tudi trije zapravljeni streli nasprotnikov niso bili dovolj. Tega ni moč pojasniti," je po sobotnem porazu z Nemčijo v solzah razlagal Gianluigi Buffon. Oglasil se je tudi legendarni čuvaj mreže Dino Zoff, ki kljub nespornemu mojstrstvu z reprezentanco nikoli ni slavil ob izvajanju enajstmetrovk: "Ni res, da smo v tem pogledu slabi, a pri enajstmetrovkah štejejo tudi ostali vidiki, denimo hladnokrvnost. Mi smo romanski narod in smo manj hladnokrvni od ostalih, večja verjetnost je, da bomo zgrešili. Se pa tudi dogaja, da smo včasih preveč samozavestni."


Anglija (14,29 %)

Serije: 7/Zmage: 1/Porazi: 6
 

Kaj reči o Angležih? Otočanom se je "zgodil" najslabši možni scenarij – prezahtevna ali preoptimistična javnost, vključno z mediji, ki so izvajanje enajstmetrovk v letih neuspehov spremenili v pravo rusko ruleto. Angleži imajo ravno obraten izkoristek kot njihovi stari rivali Nemci. Medtem, ko so slednji šestkrat zmagali, so Angleži ob izvajanju najstrožjih kazni šestkrat izgubili in le enkrat zmagali v primerjavi z le enim nemškim porazom.
 
Če so lahko Nemci svoje črne trenutke predelali že v 80. letih prejšnjega stoletja, se je to pri Angležih začelo dogajati šele deset let kasneje. Nikoli pozabljeni polfinale SP 1990 ravno proti Nemčiji, ko bi si po mnenju mnogih "trije levi" bolj zaslužili napredovanja, je postal nekakšen mit, legenda, po kateri ni nič več bilo tako, kot je nekdaj bilo. Da znajo in zmorejo so angleški reprezentanti dokazali šest let kasneje na domačem evropskem prvenstvu, ko so v četrtfinalu odpravili Španijo brez zgrešenega strela (Alan Shearer, David Platt, Stuart Pearce, Paul Gascoigne). A poti so se jim spet križale z Nemci, zdaj eden glavnih kandidatov za izpraznjeno selektorsko mesto Gareth Southgate pa je po desetih uspešnih poskusih obeh moštev v šesti seriji kot prvi in edini zgrešil. Andreas Möller je svoj strel poslal pod prečko Davida Seamana in ostalo je zgodovina.
 
Rodil se je strah pred neuspehom, ki pa se na angleško žalost ni prenesel le na enajstmetrovke – kot smo lahko videli letos so njegove korenine veliko globlje. "Zmrzneš in prenehaš početi tiste reči, za katere veš, da bi jih moral. Začneš s siljenjem igre, sprejemaš napačne odločitve pri podajah, streljaš z napačnih položajev in dovoliš, da ti tesnoba prepreči, da bi počel preproste reči." je po izpadu iz osmine finala po tekmi z Islandijo zapisal Steven Gerrard.

"Slišim, da ljudje pravijo, da je to znak krhke miselnosti. Morda je, toda to se je v moštvu Anglije ustvarilo v 50 letih brez zmage na velikem turnirju. Znotraj reprezentance obstaja kultura strahu in s tem se nismo spopadli. Vse lepo in prav, da mediji zmajujejo z glavami in pravijo, da bi morali biti močnejši in bolj umirjeni v tistih okoliščinah, toda treba se je meriti tudi s težo zgodovine. To se je spremenilo v ogromno breme. To je drugačna raven kot klubski nogomet, kjer imaš, če izgubiš veliko tekmo, po navadi hitro priložnost, da greš spet na zelenico in se odkupiš. Hitro se lahko spet osredotočiš. A v primeru Anglije veš, da je tvoja priložnost mimo in da bodo kritike še dve leti strašne. Veš, da te gleda ves svet. Pritisk je ogromen."


Anglija bolj kot kdajkoli potrebuje "tisti" trenutek. Leta 1996 jim ga je prinesel Pearce, ki je v svoj strel z bele točke na tekmi s Španijo (zgoraj) usmeril vsa leta frustracij in noro slavil pred nabito polnim Wembleyjem. Od tiste serije s Španijo v četrtfinalu domačega Eura se Angleži po porazu z Nemci v polfinalu niso več pobrali. Vedno znova iz omar padajo stari okostnjaki in morda jih bo, poetično, končno uspelo pospraviti ravno Southgateu, če bo na klop "treh levov" sedel mož, s katerim se je na nek način ta urok tudi začel ...

KOMENTARJI

1
Thomas Müller
7.7.2016, 10:11
lep clanek....hmmm, anglezi? bolje da predajo zmago nasprotniku, ce ze pride do penalov.....malo za hec....
Odgovori Prijavi komentar
0
0

ODGOVORI NA KOMENTAR

PREKLIČI
OBJAVI

UREDI KOMENTAR

PREKLIČI
Shrani

Zadnji komentarji


7

Kritika Carragherju, ker je kritiziral Ronalda: On ima več golov kot Carragher tekem

Maestro8
4.12.2021, 9:45
Ronaldo toliko igra? Eden najboljših igralcev vseh časov in najboljši posameznik Uniteda toliko igra? Kdo bi si mislil, da bo CR7 toliko igral. Carra ga malo brca v temo tule..

4

Laporta: Želim, da Dembele ostane, boljši je od Mbappeja

Maestro8
4.12.2021, 9:42
Ne bi rekel. Kylian je precej boljši.

1

Danes je dan za derbi Bayern-Dortmund, Nagelsmann pa ve, kako zaustaviti Haalanda

FCB10
4.12.2021, 9:03
Derbi a v prvem krogu je znan zmagovalec te brezvezne lige . Hejterji Messija idite žalit francosko ligo in prehvalite bundesligo in Lewandowskega

1

Nekoč sijajni angleški napadalec se kar ne more načuditi Cristianu Ronaldu

FCB10
4.12.2021, 9:00
Največji posiljevalec tega sveta ki ga niso zaprli - Penaldo . Če da prvi ali zadnji gol na tekmi stalno on odloči tekmo in ne ekipa Uniteda al kater drug igralec! Mu mediji kupujete nagrado v Dubaju? Najbolj pravično od vseh nagrad ki obstaja :)

Poudarjeno

Ne strinjam se, da bi Ronaldo moral začeti vsako tekmo. Na velikih tekmah ga ni, zato razumem Carricka. Ko ga je Solskjaer menjal, je bila to takrat velika zgodba. Star je 36. Ni več igralec, kakršen je bil. Še vedno dosega gole, ampak po mojem mnenju ni velike zgodbe, če ne začne tekme. ...več
Jamie Carragher
Veliko je govora o Ronaldu, pa tega ne razumem. Igralci, denimo Jamie Carragher, so odigrali 775 tekem, Cristiano Ronaldo pa ima od danes naprej 801 gol. In takšni ljudje kritizirajo Ronalda. ...več
Patrice Evra
Brez Sarkozyjeve intervencije pri Platiniju, Katar nikoli ne bi dobil svetovnega prvenstva. ...več
Sepp Blatter

Anketa

Je zdaj pravi čas, da Slovenija dobi novega selektorja?
Vseh glasov: 1815
Nogomania.com
Vse ostalo je nepomembno.

Portal www.nogomania.com je eden najbolj obiskanih spletnih portalov s športno vsebino pri nas.

Podaja dnevno sveže vsebine s sveta nogometa in je na spletu prisoten že od leta 2000.