Veliki izzivi Marka Šulerja: Najprej pospravljanje hiše, nato oživljanje evropskega Maribora

Če bodo v Mariboru uspešnost sezone merili zgolj po morebitnem naslovu državnega prvaka, je Maribor po svoje izgubil že v naprej. Ne glede na to, kako se bo razpletel boj za naslov, je letošnja sezona razgrnila številne težave vijoličastega moštva, ki dandanes ni pripravljeno za zahteven evropski nogomet. Potek letošnje sezone je razodel, da boleč izpad proti severnoirskim amaterjem le ni bil takšna senzacija, temveč veliko bolj alarm, da se Maribor oddaljuje od svoje biti in postaja evropsko nekonkurenčen.

Priprava ekipe za evropski nogomet, gradnja novega moštva in zahtevna kadrovska vprašanja so padla na ramena Marka Šulerja, že tretjega športnega direktorja Maribora v dobrem letu dni. Šuler, ki izhaja iz časov, ko je Ljudski vrt skoraj lahko v naprej 'bukiral' prvovrstne evropske spektakle, bo moral storiti to, kar bi pravzaprav morala storiti že njegova predhodnika – pripraviti in sestaviti bo moral moštvo, ki bo obudilo svoje prepoznavne atribute ter za razliko od njiju zreti v prihodnost in ne preteklost.

A še preden bo Šuler lahko pustil svoj pečat in se lotil zahtevnega izziva, bo moral rešiti vrsto aktualnih vprašanj.

Kdo bo novi trener?
Prvo aktualno vprašanje bo moral Šuler rešiti v najkrajšem možnem času, zanj kot športnega direktorja kluba pa je vsaj tako pomembno kot je za predsednika nogometne zveze pomemben izbor selektorja. Šuler bo moral poiskati naslednika Maura Camoranesija, pri tem pa je pravzaprav najbolj pomembno vprašanje, ali se bo o tem odločal takoj ali po koncu sezone.

Najbolj logično se zdi, da bi preostanek sezone Maribor končal s Sašo Gajserjem, ki si je navsezadnje takšno priložnost po desetih letih zvestobe tudi zaslužil. Prihodnji meseci bi tako dali odgovor na vprašanje, ali je Gajser primeren profil za trenerja Maribora ali bo potrebno biti pri izboru bolj inovativen. Odločitev je zahtevna – trenerji, ki se zdijo primerni za Maribor, so večinoma zasedeni, eksperiment z Maurom Camoranesijem pa je razgrnil, kakšne so lahko negativne posledice morda že pretirane 'inovativnosti'. V vsakem primeru bo izbor trenerja veliko povedal o tem, kakšna bo Šulerjeva filozofija vodenja kadrovskega dela kluba.

Komu ponuditi novo pogodbo in komu pustiti oditi?
V Mariboru se obnova moštva pravzaprav vsiljuje kar sama, saj ima vrsta igralcev veljavne pogodbe le še do konca sezone. To velja za Gregorja Bajdeta, Alexandreja Cretuja, Denisa Klinarja, Luko Koblarja, Roka Kronavetra, Marcosa Tavaresa in Felipeja Santosa, če omenimo le igralce, ki so v letošnji sezoni v (bolj) rednem igralnem procesu. V luči nižanja stroškov gre verjeti in pričakovati, da bo velik del zgoraj naštetih imen zapustil klub, Šuler pa bo pri tem moral poiskati rešitev, da se ravnotežje znotraj ekipe ne bi preveč porušilo.

Če je z ekonomskega in športnega vidika odhod nekaterih bolj zvenečih imen razumljiv, bo Šulerja še vedno čakala zahtevna misija iskanja njihovih naslednikov. Sploh v (potencialnih) primerih Alexandreja Cretuja, enega najboljših, če ne kar najboljšega igralca Maribora v letošnji sezoni, eminenco Marcosa Tavaresa, ki navkljub obstranski vlogi uživa status klubske legende in Roka Kronavetra, igralca, ki v letošnji sezoni igra pod svojimi standardi, a še vedno predstavlja luksuz, ki ga večina ostalih prvoligašev nima.

Kako zakrpati luknjičasto obrambo?
Trdnost Maribora je pregovorno izvirala iz čvrste obrambe, ki je v letošnji sezoni odpovedala na celi črti. Špiro Peričić in Ilija Martinović obrambi Maribora nista vrnila čvrstosti, ki sta je nekoč utelešala prav Šuler in njegov dolgoletni partner v obrambi Aleksander Rajčević. Mauro Camoranesi je v obrambi poizkušal celo z vezistom Aleksom Pihlerjem, na koncu pa tudi odsotnost najboljšega branilca v moštvu, Nemanje Mitrovića, ne more biti izgovor za to, da je Maribor v prvenstvu prejel celo več zadetkov kot sedmo uvrščeni Celjani. Ali skoraj dvakrat več kot ljubljanska Olimpija. Če naštetim težavam dodamo še verjeten odhod Žana Kolmaniča v tujino, bo Šuler gradnjo novega Maribora najprej moral začeti pri samih temeljih.

Kaj storiti z igralci, ki ne dajejo dovolj?
Zanimivo bo videti, kako se bo Šuler lotil reševanja statusov dveh igralcev, ki sta z občasnimi prebliski znala poživiti moštvo, a pod potegnjeno črto nista igralca, na katera bi se v Mariboru lahko kaj prida zanašali. Andrej Kotnik in Amir Dervišević, igralca trenutka in instinkta, v letošnji sezoni v državnem prvenstvu nista dosegla niti enega zadetka.  Oba sta skupni točki zadnjih dveh trenerjev Maribora, ki se z njima nista dosti ukvarjala (Dervišević v drugem delu sezone še ni odigral niti minute – op.a) in sta v tej sezoni bolj breme kot kakšna skrita aduta moštva. Šuler bo na njunem primeru lahko vsaj simbolno nakazal, ali bo Maribor še naprej klub, ki čaka ali klub, ki ukrepa.