(foto: Getty Images)
Mineva 20 let, odkar je za Bežigradom gostoval Liverpool, Olimpija pa je odigrala eno najboljših tekem v dotedanji zgodovini kluba.
V zadnjih nekaj desetletjih, nekako od padca berlinskega zidu in nastanka lige prvakov, je evropski nogomet na najvišjem nivoju postopoma postal igra bogatih. Dobili smo elitno skupino kakih dvanajstih klubov, ki deloma zaradi tradicije, predvsem pa zaradi denarja poberejo vso smetano v boju za najbolj prestižne lovorike. Zaradi postopne stratifikacije evropskega ngometa in absurdnih privilegijev za najbogatejše, se le redko zgodi, da mora elitni klub igrati v "provinci".
Eden redkih nespornih evropskih velikanov, ki je v Sloveniji gostoval že dvakrat, je Liverpool. Nazadnje so bili "redsi" pri nas leta 2017, ko so visoko premagali Maribor, prvič pa so se oglasili pred natanko dvema desetletjema, konec septembra 2003, ko so gostovali za Bežigradom v okviru pokala UEFA.
Pred dvajsetimi leti Liverpool ni bil v tako dobri kondiciji kot je danes, ko pod vodstvom enega najboljših trenerjev današnjega časa, Jurgena Kloppa, igra progresiven, dinamičen nogomet in konkurira za največje lovorike. Leta 2003 je že več kot desetletje čakal na naslov angleškega prvaka. Kljub temu pa je v tem obdobju nabral nekaj manj prestižnih lovorik, kot so pokal UEFA (2001), evropski superpokal (2001), FA pokal (2001) in angleški ligaški pokal (2001, 2003).
Francoski trener Gerard Houllier je bil na klopi rdečih že pet let, vendar mu ni uspelo kluba dvigniti na višjo raven in resno konkurirati v Premier ligi in ligi prvakov. Sezona 2003/04 je bila njegova zadnja. V moštvu je bilo nekaj vrhunskih nogometašev, na primer skandinavska branilca Sami Hyypia in John Arne Riise, legendarni Jamie Carragher, bodoča ikona kluba Steven Gerrard, bodoči trener Olimpije Igor Bišćan, avstralski reprezentant Harry Kewell ter angleški reprezentančni napadalni dvojec Emile Heskey in Michael Owen.
Olimpija je bila jeseni 2003 še vedno v lasti mladega poslovneža Jurija Schollmayerja, ki pa je vlagal precej manj kot ob svojem prihodu v klub pred letom dni. Po odhodu trenerja Branka Oblaka in prvega zvezdnika Roberta Prosinečkega ljubljanski klub ni imel več velikih imen, imel pa je solidno ekipo. Novi trener Suad Beširović pa je s svojim slikovitim obnašanjem skrbel, da medijem ni bilo dolgčas.
Ko je po zmagi nad irskim Shelbournom žreb v Monte Carlu Olimpiji namenil slovitega nasprotnika, je Ljubljano in Slovenijo zajela prava nogometna mrzlica. Vstopnice za veliki spektakel so stale 3500 SIT in so se prodajale v vseh Schollmayerjevih trgovinah v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Zanimanje je bilo veliko in štadion je bil kmalu razprodan.
Preden so se pomerili z angleškim velikanom, so morali Ljubljančani opraviti še obveznosti v domači ligi in pokalu. Ni jim šlo najbolje. Iz pokala jih je v osmini finala izločila obubožana šišenska Ljubljana, v prvenstvu pa so le enkrat zmagali (doma proti ajdovskemu Primorju z 1:0) in dvakrat remizirali (v gosteh proti Kopru in Šmartnem). Na vseh teh tekmah je zeleno-bele gledal tudi skavt Liverpoola Alex Miller.
Kljub ne najboljši formi je bil Beširović pred tekmo zelo samozavesten: "Naši nasprotniki nimajo neke igre, igrajo tipičen angleški sistem z dolgimi žogami na oba napadalca. Če bomo žogo spustili na tla in igrali našo igro, verjamem, da jih bomo presenetili. Po eni strani je še dobro, da smo zadnje tri tekme odigrali tako slabo, saj njihov trener na ta način nima pravih informacij o nas. Sam pa vem, da lahko odigramo veliko bolje."
Izkušeni Gerard Houllier je bil v svojih napovedih veliko bolj spoštljiv in previden: "Vem, da navijači pričakujejo, da bomo zabili kar nekaj golov in ne le zmagali, ampak zmagali zelo zanesljivo, toda zadovoljen bom z vsakim pozitivnim izidom." Od igralcev je poznal samo Mladena Rudonjo: "Vem, da za Olimpijo igra vaš državni reprezentant, ki je nekoč igral tudi v Angliji."
V sredo, 24. septembra 2003, ob 20:15, se je na bežigrajski štadion nagnetlo kakih 10.000 gledalcev, od tega nekaj manj kot 800 gostujočih navijačev, ki so bili nastanjeni na sektorju C. Prisotnih je bilo tudi kar 250 akreditiranih predstavnikov medijev. Beširović je na igrišče poslal sledečo enajsterico: Mavrič, Lazić (od 46. Grabić), Budičin, Handanagić (od 29. Mirtič), Ilić, Aljančič (od 36. Pokorn), Barun, Rudonja, Žlogar, Puc, Jusufbegović. Francoz na klopi Liverpoola pa je izbral naslednje igralce: Dudek, Riise, Hyypia, Diao (od 70. Finnan), Bišćan, Kewell, Šmicer, Murphy (od 15. Gerrard), Le Tallec (od 87. Welsh), Heskey, Owen.
Olimpija je začela zelo pogumno in bila v prvih 15 minutah nekoliko podjetnejša. Takrat je prišlo do prve v seriji poškodb. Iz igre je moral vezist Danny Murphy, zamenjal pa ga je 23-letni Steven Gerrard, ki je bil prisiljen že nekaj minut kasneje blokirati Jusufbegovićev strel ob dobri priložnosti za zmaje. V 21. minuti je finski branilec Sami Hyypia z brco v glavo grdo poškodoval ljubljanskega centralnega branilca Enesa Handanagića, ki je bil v nevarnosti, da oslepi. Odpeljali so ga na urgenco, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo ličnico in poškodovano oko. Moral je prestati operacijo zlomljene ličnice in tvegano operacijo očesa. Namesto njega je vstopil Gregor Mirtič. Nekajkrat se je moral izkazati vratar Borut Mavrič, ki je bil v izvrstni formi. V 35. minuti je lepo ubranil odličen strel Igorja Bišćana z glavo, takoj nato pa je bila Olimpija spet prisiljena menjati. Angleži so poškodovali še Aljančiča, namesto katerega je vstopil Jalen Pokorn.
Ob polčasu je moral Beširović opraviti še tretjo menjavo zaradi poškodbe. V slačilnici je ostal Igor Lazić, namesto njega je na igrišče pritekel Dejan Grabić. Angleži so nato prevzeli pobudo in Mavrič je moral večkrat odlično posredovati, da je ohranil mrežo nedotaknjeno. Zdelo se je, da je zeleno-belim začelo zmanjkovati moči. Nato pa se je zgodilo. Branko Ilić, ki je igral na položaju libera, je ukradel žogo na sredini igrišča. Podal jo je Pokornu, ki je na robu kazenskega prostora našel Jusufbegovića. Bosanski napadalec je iz obrata nevarno streljal, poljski vratar Jerzy Dudek, ki je bil dve leti kasneje junak finala lige prvakov, je bil prekratek, a se je žoga odbila od vratnice. Na odbito žogo je naletel Tonči Žlogar in jo poslal v mrežo. Štadion je eksplodiral v popolnem deliriju.
Ko se je slavje poleglo, je bil impulzivni Suljo Beširović izključen zaradi ugovarjanja, Liverpool pa je vse sile usmeril v napad. V 78. minuti jim je vendarle uspelo premagati do takrat nepremagljivega Mavriča. Riise je lepo podal v kazenski prostor, hitri Michael Owen pa je z glavo zadel za 1:1. To je bil že njegov 21 gol za rdeče v evropskih tekmovanjih, s čimer je prehitel legendarnega Iana Rusha. Liverpool je nato pritisnil za zmago, a so igralci Olimpije s fanatično borbenostjo vzdržali in si priborili remi.
"V prvi vrsti želim čestitati nasprotniku za prikazano igro," je po tekmi povedal Houllier. "Olimpija je igrala zelo srčno, vedel sem, da bo igrala praktično nad svojimi sposobnostmi. Presenetila je moje igralce, mene pa ne. V zgodnjih krogih evropskih pokalov dajo ekipe vedno vse od sebe, zato sem pričakoval tako srčno igro Olimpije. Zelo mi je bilo všeč vzdušje na tribunah, čeprav so se vseskozi pojavljali žvižgi piščalke med navijači, kar je bil problem za napadalce, ki so se ustavljali, misleč da gre za prepovedan položaj. Rad bi poudaril, da je na gostovanjih v evropskih pokalih 1:1 vedno dober rezultat."
Na povratni tekmi tri tedne kasneje na Anfieldu je Liverpool pred 42.000 gledalci zmagal s 3:0 in se rutinsko uvrstil v naslednji krog. V nadaljevanju tekmovanja je premagal še Steauo iz Bukarešte (1:1, 1:0) in Levski iz Sofije (2:0, 4:2), v osmini finala pa ga je zaustavil Olympique Marseille (1:1, 1:2). Precej večji evropski podvig mu je uspel v naslednji sezoni, ko je pod vodstvom novega trenerja, Španca Rafaela Beniteza, na tisti neverjetni finalni tekmi v Istanbulu, osvojil ligo prvakov.