Celtic (foto: uradna spletna stran kluba)
Drzen načrt Celtica je uspel v popolnosti. Vodenje moštva je zaupal Avstralcu brez izkušenj v evropskem nogometu, sezono začel malodane katastrofalno, na koncu pa je v letu velikega uspeh Rangersa postal državni prvak.
Rangers je lani v velikem slogu prekinil devetletno vladavino Celtica in na Ibrox Park vrnil naslov škotskega prvaka, v letošnji sezoni pa je segel še stopničko višje, saj je postal prvi škotski klub po letu
2008, ki bo zaigral v
finalu katerega od evropskih pokalih.
Že iz tega sodeč bi bilo skoraj samoumevno pričakovati, da bo Rangers na domačem prizorišču pometel z nasprotniki, a se je zgodilo nepričakovano. Že nekaj krogov pred koncem sezone je naslov osvojil
Celtic pa čeprav se je zgodba
Bhoys začela tako, da je dišalo po vsem drugem, razen zmagoslavnem zaključku ne.
Po trofejni sezoni Rangersa so v taboru Celtica izvedli zelo drzno potezo, in sicer so dolgoletnega trenerja moštva
Neila Lennona zamenjali z Avstralcem grškega rodu
Angejem Postecogloujem, ki pred prihodom v Glasgow ni imel nikakršnih evropskih izkušenj.
Postecoglou je v Aziji veljal za uspešnega trenerja, ki je osvajal lovorike z reprezentanco
Avstralije in bil japonski prvak z
Yokohama F Marinos, vendar pa resnici na ljubo ta rezime navijačev Celtica ni ravno navdajal z velikim optimizmom.
Začelo se je tako, kot so napovedovali zlobni jeziki. Celtic je izpadel iz kvalifikacij za ligo prvakov, kasneje še iz kvalifikacij za ligo Europa ter pristal v tretjerazredni konferenčni ligi. Na prvih šestih tekmah škotskega prvenstva je doživel
tri poraze, izgubil je prvi Old Firm proti Rangersu in pred zimskim premorom za svojim največjim rivalom zaostajal za šest točk. Vse je bilo nared za ekspresno odstavitev trenerja, ki so jo zahtevali mnogi, a vodstvo Celtica je v 56-letnem Avstralcu, ki je bil kot petletnik z družino emigriral iz Grčije v Avstralijo, videlo nekaj več.
Kdor tvega, profitira, pravi ljudska modrost in v Celticovem primeru to drži kot pribito.
Celtic od
septembra lani v škotskem prvenstvu ni doživel niti enega poraza, decembra je osvojil
ligaški pokal, včeraj pa je po 31. zaporedni prvenstveni tekmi brez poraza osvojil še
deseti državni naslov v zadnjih enajstih letih. Postecoglouju je vodstvo kluba zaupalo celo do te mere, da je na njegovo priporočilo kupilo več japonskih nogometašev, ki se seveda nikoli ne bi znašli v Celticu, če se pod njihove prihode ne bi podpisal trener, ki je imel z njimi osebne izkušnje oziroma jih je dobro poznal iz svojega nekdanjega delovnega 'rajona'.
Uspeh
Angeja Postecoglouja je uspeh tudi za azijsko stroko oziroma za vso trenersko stroko, ki ne izvira iz Evrope ali Južne Amerike ter v Evropi uživa precej mizeren ugled.
"To je hudičevo dobra sezona. Ne bi mogel biti bolj ponosen na te igralce, ki so vstali po začetnih razočaranjih in se odzvali. Občutek je izjemen. Na poti do tega dosežka sem iz sebe iztisnil zadnjo kapljo znoja in ko se enkrat tako približaš cilju, preprosto ne moreš več pogoreti. Vsi se zelo dobro zavedamo, kaj vse smo vložili v to, da smo danes tam, kjer smo."
Vedno sem sanjal o tem, da bi vodil slaven evropski klub in pustil svoj pečat. To je postala moja življenjska obsesija in ko ti to nekoč res uspe, je vse skupaj kar težko ubesediti.
"Če bi mi pred 12 meseci dejali, da bom danes tukaj … Ne bi bil prepričan niti v to, da bom sploh na tej celini, kaj šele na klopi tega čudovitega kluba. Vedno sem sanjal o tem, da bi vodil slaven evropski klub in pustil svoj pečat. To je postala moja življenjska obsesija in ko ti to nekoč res uspe, je vse skupaj kar težko ubesediti."
"Počutim se, kot da bi ravnokar končal kar dve sezoni hkrati. Začeli smo s prenovo ekipe, danes pa smo prvaki. Opraviti smo morali res ogromno dela, a zaradi silnega naprezanja vsakega posameznika v klubu nam je na koncu to tudi uspelo," je povedal
Postecoglou.