Valerij Kolotilo (foto: Nogomania)
V Celju smo pred zgodovinskim dvobojem s Fiorentino obiskali Valerija Kolotila, ki je na eni strani vesel uspeha, a po drugi strani tarna, da je pred klubom kar nekaj visokih ovir.
Celje je pred zgodovinskim dogodkom. Prvič v novejši zgodovini Celja in prvič, odkar je Valerij Kolotilo na čelu kluba, bo razprodan celoten stadion. Da se je to zgodilo, je moral Albert Riera z igralci spisati zgodovino in se uvrstiti v četrtfinale konferenčne lige, kjer se bo udaril s slovito Fiorentino.
Pot do tega uspeha je bila trnova, začela se je z osvojim naslovom prvaka, šokantno menjavo trenerja, zadnja ovira pa je bila infarktna tekma z Luganom. Valerij Kolotilo priznava, da se je v Thunu presedal po tribuni in grizel nohte, na koncu pa se s poslovnim partnerjem Maximom Deminom veselil zgodovinskega uspeha, ki bo morda podlaga za še večje vložke v celjski klub.
"Všeč mi je, da so fantje proti Luganu, ki je bogatejši klub od nas, pokazali jajca," pravi prvi človek Celja, ki ima v pripravah na obračun s Fiorentino polne roke dela in skrbi.
Zakaj se je Valerij Kolotilo pogovarjal z Zlatkom Zahovićem?
Celje je v četrtfinalu konferenčne lige, v mesto prihaja Fiorentina. Je to vrhunec vašega projekta?
Zame Celje ni projekt, ampak način življenja. Četrtfinale konferenčne lige nas ni tako zelo presenetil, kot je morda koga drugega. Vsak dan delamo za to, da bi bili boljši in uspešni. Ker vidimo, da napredujemo, ne moremo biti evforični, ko nam nekaj uspe. Seveda je uspeh, da smo prišli tako daleč. Smo pa dobili priznanje ljudi za ta rezultat, to je poln stadion in to je pomembno. Celo bolj je to pomembno, kot sam rezultat.
Vendarle pišete zgodovino kluba in tudi slovenskega nogometa.
Ne vem, kako bi to pojasnil, da ne bi bilo slišati napačno. Res nisem evforičen, tudi ne vem, kako bi pojasnil vnukom, da smo igrali četrtfinale nečesa. Precej bolj otipljiv rezultat je, ko si recimo prvak, ko nekaj osvojiš, ali pa ko igraš finale. Se pa strinjam, to je zgodovinski preboj, vendar imamo težave v domačem prvenstvu, ki jih moramo še rešiti. Do konca se bomo borili za najvišja mesta, dokler bo to dovoljevala matematika.
Kakšni pa so načrti Celja za prihodnjo sezono?
V vsakem primeru je cilj osvojiti naslov prvaka in vemo, kako se pride do tega cilja. Ni pa pomembno le, da prideš do cilja, ampak pomembno je tudi, kako prideš. Idealno je, da tja Celje pripeljejo domači, mladi fantje. Tega si želimo. Prezgodaj pa je še razlagati o načrtih za naslednjo sezono, ker še ne vemo, kje bomo zaključili letošnjo. Nekaj sprememb se bo zagotovo zgodilo, imamo iztek posoj in iztek pogodb, pričakujemo tudi nekaj novincev. Kot vsako leto.
Evropa za prihodnjo sezono še ni zagotovoljena, kaj bi se zgodilo v primeru, da na koncu tudi ne bo?
Vsi igralci, tisti, ki so tukaj in tudi tisti, ki bi lahko prišli, si seveda želijo igrati Evropo. Težko si predstavljam, da bi Celje ostalo brez Evrope, ampak če bi se to zgodilo, potem bi to vplivalo na naše kadrovanje. V takšnem primeru se odpira več opcij mlajšim fantom. Igor Barišić iz Olimpije me je vprašal glede novega pravila glede igranja slovenskih igralcev in če sem za to, da bi to pravilo ukinili, ker je premalo slovenskih igralcev. Odločno sem proti. Naš cilj ni, da v Celje vozimo tujce, ki bodo tukaj igrali, nato pa jih bomo prodali. Naš cilj je, da razvijamo slovenske igralce, želimo, da naša ekipa temelji na slovenskih igralcev. Moram priznati, da me glede tega boli glava, predvsem zaradi infrastrukture. Tukaj se polčasi premika, to pa bi morali biti temelji kluba. Sicer pa delamo, uvedli smo kar nekaj sprememb v mladinskem pogonu, tudi kadrovskih.
Ko govorite o problemih z infrastrukturo, se pravzaprav ponavljate. Kaj se dogaja?
Največji problem je komunikacija z občino in občinskim podjetjem, ki upravlja z infrastrukturo. Ogromno debat in papirologije je potrebnih. Za odprtje tribune sem posebej hvaležen Aleksandru Čeferinu. Veste v čem je problem te tribune? Naša najemna pogodba velja za celoten stadion, plačujemo torej za vse, ampak na tej tribuni 15 let ni bilo nikogar! Da se vse uredi, je potreben vložek, to so dodatni stroški in naša skrb. Žal mi je, da se moramo ukvarjati s takšnimi stvarmi, namesto, da bi bili navdušeni, ker nas čaka zgodovinska tekma.
Vaša želja je trening center, je sploh uresničljiva?
Salzburg je naredil mega akademijo, ki je moderna, ampak kaj je v Salzburgu tako posebnega? Jaz se spomnim, kako je bilo tam, ko še ni bilo tega sponzorja. Pa so vložili in nastalo je, kar je nastalo. Jaz oziroma mi pa denarja niti ne moremo vložiti! To me moti! Zakaj? To je projekt, ki bi v tujini, ker ima družbeni pomen, bil veliko lažje uresničljiv. Več sto otrok bi lahko treniralo tam. Spoštujem pravila v Sloveniji, tudi kmetijska zemljišča, ampak ne razumem pa vseh teh ovir.
Na eni strani imate rezultate, na drugi pa težave, kako potem ocenjujete vaše doslej opravljeno delo v Celju?
Vidim, da so ljudje v Celju zdaj navdušeni, veseli. UEFA bo pred tekmo s Fiorentino o Celju posnela poseben film, to je za naše mesto in klub nekaj zgodovinskega. Očitno imamo kaj pokazati tudi Evropi, ne le Sloveniji. Napredujemo. Naredili smo določene napake, recimo pri kadrovanju, ampak zdaj smo lahko vsi pametni. Ne vem, kako bi vam pojasnil ... (vstane in stopi do mize ter se vrne s šopom medalj, op.p). Najlažje vam kar pokažem. Poglejte, to je moje življenje! Za to živim in to so moji dosežki. Mogoče so nekateri mislili, da se šalim, ko sem prišel v Celje, ampak jaz pred Celjem nisem prodajal avtomobilov. Nisem slučajno prišel sem in zgodilo se je, kar se je zgodilo. Ne, tudi pred tem sem delal v nogometu.
(foto: Nogomania)
Prvič, odkar ste v Celju, ste dejansko ustvarili profit, bo naslednji korak liga prvakov?
Seveda, nogomet ustvarja prihodke, ampak treba je bilo prtii do sem. Sanje o ligi prvakov so še žive, v nogometu se brez visokih ciljev ne da delati. Mnogi se smejijo, češ, da to ni realno. Pred letom, dvema bi se tudi kdo smejal, če bi rekel, da bomo igrali s Fiorentino in to na polnem stadionu. Gre za to, da realno ocenimo, kje smo, kaj želimo in kaj potrebujemo za to.
Ker se bliža poletni prestopni rok, pričakujemo prestope, kako bo s tem pri vas, imate že ponudbe za katerega od vaših igralcev?
Na papirju nimamo ničesar, to pa je edino, kar šteje. Govorice so glasne, močne, so posledica dobrih iger, ampak mene ne zanimajo, pa čeprav igralcem znajo mešati glave. Do poškodbe so bile konkretne ponudbe za Armansada Kučysa, blizu štirih milijonov evrov, iz lige MLS, ampak smo vse zavrnili. To je bila najvišja ponudba za igralca, odkar sem v Celju. Ne gre pa pri prestopih le ze denar, prvi je igralec, njegova kariera in njegove želje. Tudi za Marka Zabukovnika je bila pozimi ponudba, celo iz Mehike, ampak to je igralec, ki ima kakovost za močnejše evropske lige. To recimo potrjuje David Zec, veliko je vložil v kariero, ni se vozil v Mercedesu, ampak v Golfu. Trdo je delal, klub mu je dal vse, to sodelovanje je rodilo uspeh, zanj sem zelo vesel.
Lansko leto ste sanjali velika imena, ste te ideje opustili?
Nisem! Še vedno si želimo tega! Veste zakaj? Zaradi navijačev! Hočem, da uživajo v igri vrhunskih igralcev, tako kot bodo proti Fiorentini. Idealno bi bilo, da imamo recimo eno veliko zvezdo v ekipi, potem štiri res močne igralce, okrog njih pa mlade fante, Celjane. Na koncu ni toliko problem v denarju, kot je problem v tem, če ga bomo sploh lahko porabili. Igralce večjega kalibra je namreč težko dobiti v Slovenijo.
Pomembno vprašanje za naslednjo sezono je tudi Albert Riera, bo ostal?
Albert Riera ni običajen človek. Mogoče ima težek karakter. Imava pa pošten odnos. Z igralci ima direkten odnos. Bil je na najvišji ravni, ve, kako izgleda vrhunski igralec. Igralce zna dvigniti na višjo raven, prepriča jih, da mu zaupajo, zna jim dvigniti samozavest. Z njim lahko vse izgubiš, lahko pa tudi vse zmagaš. Je eksploziven tip človeka. Upam, da bo ostal pri nas. Pogovarjal sem se s številnimi strokovnjaki, domačimi in tujimi, ki gledajo treninge Celja in priznavajo, da ima Riera eno najboljših organizacij trenažnega procesa. Nimamo še dovolj dobrega kadra, fantom je težko igrati na treh frontah in v takšnem ritmu, ampak napredujejo. Edini minus je nastal v domači ligi, ampak to bomo popravili.