(foto: Getty Images)
Brazilski nogomet doživlja velike spremembe, ki se odražajo skozi vstop zajetnega kapitala v velike klube. Zdaj Brazilci niso več le prodajalci, ampak lahko zadržujejo ter tudi drago plačujejo igralce.
Brazilski klubski nogomet je na prelomnici. Dogajajo se drastične spremembe, ki bodo dolgoročno vplivale na njegov razvoj in finančno moč. Leta 2021 je brazilska vlada sprejela zakon, ki omogoča lažjo privatizacijo nogometnih klubov. Ustvarili so pogoje za novo korporativno strukturo z nizko stopnjo obdavčenosti. Pred tem so klubi večinoma delovali kot neprofitna društva, ki jih vodijo izvoljeni člani. Sprememba zakonske podlage je takoj sprožila "zlato mrzlico", saj so se začeli najrazličnejši domači in tuji vlagatelji zanimati za nakup klubov pod novimi pogoji.
Že pred novim zakonom je konglomerat Red Bull leta 2019 vstopil v drugoligaški klub Bragantino, ga leta 2020 preobrazil po svojem znanem obrazcu in pripeljal v prvo ligo. Decembra 2021 je eden največjih nogometašev vseh časov, Ronaldo, kupil večinski delež svojega matičnega kluba Cruzeiro, enega največjih brazilskih klubov, ki pa se je znašel v težavah in je "gnil" v drugi ligi. Ronaldo ga je hitro vrnil v prvi rang.
Januarja 2022 je Američan John Textor kupil Botafogo, še enega padlega velikana, ki je "ždel" v drugi ligi, in ga v kratkem času preobrazil v kandidata za naslov prvaka. Februarja 2022 je 70% tretjega padlega velikana, Vasca da Game, kupilo ameriško investicijsko podjetje 777 Partners, ki pa je zaradi finančnih težav maja 2024 s sodniškim odlokom izgubilo pravico upravljanja kluba. Maja 2023 se je tej "veseli druščini" mednarodnih kapitalistov pridružila še emiratska skupina City Football Group, ki je kupila Bahio.
Brazilija je z več kot 200 milijoni prebivalcev ogromen in premalo izkoriščen nogometni trg. Potencial največjih dvanajstih klubov (imenovanih G-12), da postanejo globalne blagovne znamke po vzoru na evropske velikane, je izjemen. Flamengo je z 46,9 milijoni navijačev brez konkurence največji in najpopularnejši klub v Južni Ameriki, sledijo pa mu Corinthians (30,4 milijona), Sao Paulo (21,2), Palmeiras (16,5), Vasco da Gama (13,2), Cruzeiro (13), Gremio (9,8), Atletico Mineiro (9,2), Internacional (7,5), Fluminense (7,2), Santos (6,6) in Botafogo (4,2).
V to izbrano druščino bi brez dvoma sodili tudi Bahia, Coritiba, Athletico Paranaense, Sport Recife in še nekaj velikih klubov, ki imajo prav tako milijonske navijaške baze. Za primerjavo: največja argentinska kluba, bi se uvrstila šele na peto in šesto mesto. Boca Juniors ima 16,1 milijona navijačev, River Plate pa 13,7.
Kljub izredni priljubljenosti pa brazilski klubi finančno ne morejo dohajati Evrope. Corinthians je bil leta 2013 na Forbesovi lestvici 16. najvrednejši klub na svetu, od takrat pa se noben brazilski klub ni več uvrstil med prvih dvajset. Danes je velikan iz Sao Paula v velikih težavah in se bori celo za obstanek v ligi. Kljub temu je predsednik kluba Augusto Melo gladko zavrnil možnost, da bi se Timão privatiziral, rekoč da klub pripada navijačem.
Poleg privatizacije nekaterih klubov pa se v Braziliji rojeva tudi ideja po privatizaciji lige, tako kot so to storili Angleži leta 1992. Toda klubi se ne morejo zediniti glede razdelitve prihodkov, zato so se razdelili v dva tabora. Na eni strani je Liga Brasileira de Futebol (Libra), ki so jo maja 2022 ustanovili največji klubi Flamengo, Corinthians, Palmeiras, Sao Paulo, Cruzeiro, Santos (ki je trenutno drugoligaš), Red Bull Bragantino, Bahia in še deset drugih. Na drugi strani je Liga Forte Futebol do Brasil (LFF), ki so jo junija 2022 ustanovili Botafogo, Vasco, Fluminense, Internacional, Sport Recife in ki sta se jim nato pridružila še ustanovitelja Libre Corinthians in Cruzeiro. Trenutno ima LFF 32 članov iz prve, druge in tretje lige.
Libra zagovarja model po katerem bi se 40% prihodkov od televizijskih pravic enakopravno razdelilo med klube, 30% bi se razdelilo glede na športni uspeh, 30% pa glede na televizijsko gledanost. LFF želi, da bi se polovica prihodkov razdelila enakopravno, 25% glede na uspeh in 25% glede na gledanost. Po trenutni medijski pogodbi z brazilskim konglomeratom Globo se je vsak klub posamezno dogovarjal za svoj kos pogače, tako da je šla ena četrtina dobička samo dvema najpopularnejšima kluboma, Flamengu in Corinthiansu. Pogodba bo letos potekla in leta 2025 se nam morda obeta ustanovitev nove, privatizirane brazilske lige.
Brazilski klubski nogomet stoji na razpotju in če se nasprotujoča si tabora ne bosta uspela dogovoriti, se lahko zgodi celo, da bomo dobili kar dve ločeni privatni ligi. To prav gotovo ni v interesu nobenega od klubov in brazilskega nogometa kot celote.
V kolikor pa se bodo klubi uspeli uskladiti in se bo nadaljeval trend vstopanja tujih vlagateljev v brazilski nogomet, pa bi lahko brazilska liga v bližnji prihodnosti postala resen konkurent največjim evropskih ligam. Nedvomno precej bolj resen kot Saudova Arabija ali pred leti Kitajska. Že samo s tem, da bi lahko najboljšim brazilskim nogometašem ponudili podobne finančne pogoje kot jim jih ponujajo največji evropski klubi, bi lahko ustavili eksodus na stari kontinent in dvignili nivo domače lige.
Potencial je izreden, če bo izkoriščen, pa bomo videli v naslednjih nekaj letih.