(foto: pigac.si)
Kaj v četrtek pripravljajo navijači Olimpije? Pogovarjali smo se z Miho Zupanom, članom Enotnosti, ki se pridružuje četrtkovem protestu navijaške skupine Green Dragons.
V četrtek bodo navijači
Olimpije, združeni v skupine Green Dragons, Olimpija Supporters in Enotnost, protestirali zaradi trenutnih kaotičnih razmer v klubu. Uradno bo sicer šlo za "piknik", a trenutek za kakšno veseljačenje resnično ni pravi, saj je Olimpija v primežu ljudi, ki v javnosti ne uživajo ugleda, kaj šele podpore.
Tam bo tudi navijaška skupnost Enotnost, ki je za potrebe rednih debat o Olimpiji in nogometu ustvarila lasten medij, ki izdaja knjige, snema podcaste in tudi na druge načine spremlja in popisuje dogajanje v Olimpiji.
Miha Zupan, ki ga bralci Nogomanie poznate kot avtorja rubrike
Nostalgija, je eden od članov Enotnosti, za naš medij pa je odgovoril na najbolj aktualna vprašanja glede Olimpije.
O trenutni situaciji v Olimpiji
Odhod Roberta Prosinečkega je razgalil nevzdržne odnose znotraj kluba, vendar ta situacija ni nova. Največja odgovornost sodeč po izjavah vseh vpletenih leži na plečih (poslovnega) direktorja Igorja Barišića, nemškega Hrvata, ki je v klub prišel skupaj z Adamom Deliusom in za katerega mnogi menijo, da je resnični vodja projekta, oziroma vsaj "odposlanec" tistih, ki so dali denar. Spor med njim in Prosinečkim je bil neizbežen, saj sta imela povsem drugačen pogled na to, kakšne igralce je treba pripeljati, pa tudi na to, kako se sploh vodi takšen klub. Na strani Prosinečkega in športnega direktorja Mladena Rudonje je bila večina zaposlenih v klubu, tako da bi predsednik, če bi bil res "gazda" moral odpustiti Barišića, saj bi tako najlažje pomiril situacijo. S tem, ko ga ni, je pokazal, da so njegove roke zvezane. In to je tisto, kar je razbesnelo navijače, tako Green Dragonse kot ostale.
Potem ko so novi upravitelji kot zadnjo smet iz kluba izgnali bivšega trenerja Sava Miloševića, so enako storili s še eno nogometno veličino, Robertom Prosinečkim, ki v klub prav gotovo ni prišel zato, da bo zaslužil neke lepe denarce. V teh treh mesecih, kolikor je bil trener Olimpije, je dobil pol plače. Barišić, ki Prosinečkega blati po medijih, na tiskovnih konferencah pa se ne upa prikazati, pa je ostal na položaju. Velika večina navijačev Olimpije je zato izgubila vsako zaupanje v Deliusov projekt. Ta poteza je, poleg še mnogih drugih stvari, ki širši javnosti niti niso znane, razgalila vso bedo Olimpijine uprave.
O četrtkovem protestu navijačev pred stadionom
V četrtek bo zato na ploščadi pred severno tribuno stoženskega štadiona zelo pestro. Dogodek, ki je bil mišljen le kot nekakšen uvodni piknik navijaške skupine pred novo sezono, se je zaradi nastale situacije preobrazil v
protestno manifestacijo proti vodilnim v klubu. Kdo vse bo prišel, kako številčna bo udeležba, kaj se bo dogajalo, vse to je zelo težko napovedati. Gre dejansko za spontan protest proti nevzdržnim razmeram v klubu. Navijaška baza je sovražno nastrojena proti lastnikom in bo to tudi glasno povedala. Bodo Green Dragons in drugi nato podprli nogometaše na tekmi proti Luksemburžanom? Zelo verjetno. Bodo izzvali incident? Morda, morda pa tudi ne. Delius, oziroma ljudje, ki so ga nastavili za obraz svojega projekta, bodo morali dobro premisliti, ali se jim splača ostati v klubu, kjer niso zaželeni.
Žal sta primera prejšnjih dveh nepriljubljenih lastnikov/predsednikov pokazala, da nepriljubljenost ni taka ovira. Tako Izet Rastoder kot tudi Milan Mandarić sta se na mnenje navijaške baze kratko malo požvižgala, počela sta kar sta hotela, oba pa sta ob odhodu klub pustila v razsulu. Pojavljajo se že nekatera revizionistična mnenja, da je trenutni režim še slabši od Mandarićevega, kar pa preprosto ni res. Zadnja leta Mandarićeve vladavine so bila prav takšna, kot je začetek Deliusove, popoln kaos in pomanjkanje vsakršne vizije, načrtnega dela, potrpljenja in zaupanja v ljudi, ki so bili postavljeni na položaje. In tega imajo navijači vrh glave.
O novem trenerju Albertu Rieri
Albert Riera, ki je v svoji karieri igral za mnoge velikane evropskega nogometa, na primer Liverpool, Manchester City, Olympiakos, Galatasaray in Zavrč, je v trenerskem smislu nepopisan list. Znašel se je v situaciji, za katero seveda ni kriv. V zgodovini Olimpije še noben trener ni bil tako sovražno sprejet s strani navijačev. V preteklosti so se večkrat pojavile zgodbe, da ima težave s hazardiranjem, kar naj bi bil tudi eden od razlogov, zakaj je kariero zaključil v Sloveniji. To seveda še ne pomeni, da ni dober trener, je bilo pa ob strupenih puščicah, ki jih je Barišić usmeril proti Prosinečkemu, vsekakor vsaj malo ironično, da se je uprava odločila nato pripeljati človeka, ki naj bi imel težave na tem področju.
Riera je bil dve leti član trenerskega štaba v turškem velikanu Galatasarayu. Tam je najprej delal pod legendo turškega nogometa, Fatihom Terimom, morda celo največjim turškim trenerjem vseh časov. In nato pod Kataloncem Dominicom Torrentom, ki je pred tem samostojno vodil nekaj manjših klubov in brazilskega giganta Flamengo, bil pa je tudi asistent Pepa Guardiole pri Barceloni, Bayernu in Manchester Cityju. Od njiju se je morda Riera veliko naučil, toda kako se bo znašel v težkih razmerah, ki vladajo v Olimpiji, je nemogoče napovedati. Njegov glavni problem je seveda, da ga je pripeljala izredno nepriljubljena uprava.
O prihodnosti Olimpije
Napovedovati prihodnost Olimpije je sila nehvaležno. Situacija je na vrelišču. V katero smer se bo razvila, je težko reči. Trenutno se zdi, da Delius ne misli oditi in da bo pač poskušal prevetriti nevihto in počakati, da se navijaška baza sprijazni z usodo. Eno ključnih vlog pri tem ima župan Ljubljane Zoran Janković, ki ima v svojih rokah določene vzvode, s katerimi bi lahko upravi Olimpije zagrenil življenje in jim dal misliti, da se ne splača vztrajati za vsako ceno. Toda na to se ne gre preveč zanašati. Realpolitik je realpolitik.
In če bi se Delius, oziroma ljudje, ki so ga nastavili, res umaknili? Kaj potem? Bi prišel nov vlagatelj? Nov "sugar daddy" kot temu pravijo Britanci? Ali pa bi vendarle nastopil čas, da se Olimpija organizira na zdravih temeljih, na realnih osnovah in po (vsaj minimalnih) evropskih standardih? Potencial za to vsekakor obstaja, samo izkoristiti ga je treba.
Čas bo povedal svoje. Eno pa je gotovo, pri Olimpiji nikoli ni dolgčas.