Venuste Baboula (foto: uradna spletna stran kluba)
Venuste Baboula je v Bravu hitro navdušil. Afriški nogometaš prihaja iz Centralnoafriške republike, ki nogometnih uspehov nima.
V slovenski ligi je od druge polovice devetdesetih naprej igralo kar lepo število afriških nogometašev. Prednjačili so igralci iz Zahodne Afrike, predvsem Ganci in Nigerijci, saj sta ti dve državi tudi sicer največji izvoznici nogometne delovne sile. Kar nekaj je bilo tudi Kameruncev in igralcev iz Slonokoščene obale, iz manj nogometno razvitih afriških držav pa pri nas ni igralo prav veliko nogometašev.
V tem trenutku v SNL igra devet afriških nogometašev, od tega jih je več kot polovica Nigerijcev. To so Victor Gidado pri Bravu, Abraham Nwankwo pri Domžalah, Wisdom Sule pri Kopru, Peter Agba pri Olimpiji in Ishaq Rafiu pri Primorju. Poleg nigerijske kolonije pa so tu še alžirski veteran El Arabi Soudiani in deset let mlajši Ganec Benjamin Tetteh pri Mariboru, mladi Gambijec Halifa Kujabi pri Radomljah in novinec v vrstah Brava, Venuste Baboula iz Centralnoafriške republike.
Prodorni levi krilni napadalec Baboula, ki je v rumenem dresu že dokazal, da je dobra okrepitev, je prvi centralnoafriški nogometaš v slovenski ligi.
Njegova nesrečna domovina v srcu Afrike je ena nogometno najmanj razvitih dežel na črni celini, kar seveda ni naključje, saj je tudi v ekonomskem smislu izredno podhranjena in slabo razvita. K temu je največ prispevala politična nestabilnost. Po odhodu francoskih kolonialistov, ki so Centralno Afriko uporabljali za ropanje njenih naravnih bogastev, je sledila serija avtokratskih voditeljev, od katerih je bil najbolj zloglasen Jean-Bedel Bokassa. Od leta 2004 naprej državo pretresa serija državljanskih vojn, tako da ni čudno, da nogomet nikoli ni dosegel ravni njenih bolj uspešnih sosedov Kameruna in DR Konga.
Nogometna zveza Centralnoafriške republike je bila ustanovljena leta 1961, kmalu po razglasitvi neodvisnosti, tri leta kasneje pa se je včlanila v Fifo. Velja za eno najšibkejših afriških reprezentanc, saj se nikoli ni uvrstila na Afriški pokal narodov, kaj šele na svetovno prvenstvo. Njihov največji uspeh je zmaga na regionalnem turnirju CEMAC Cup, kjer sodelujejo samo reprezentance iz Osrednje Afrike. Leta 2009 so v finalu premagali Ekvatorialno Gvinejo s 3:0.
Prvič so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo sodelovali leta 1974, svojo prvo zmago na kaki kvalifikacijski tekmi za SP pa so dosegli šele leta 2012, ko so doma premagali Bocvano. Trenutno se nahajajo na 135. mestu Fifine lestvice, najvišje pa so bili leta 2011, ko so zasedli 89. mesto.
Najbolj znan reprezentant je brez dvoma Geoffrey Kondogbia, ki trenutno igra za Marseille, vendar težko rečemo, da je "produkt" centralnoafriškega nogometa, saj se je rodil v Franciji, kjer je dal skozi vso nogometno izobrazbo, zdaj pa igra za domovino svojih staršev. Dokaj znan je tudi veteran Geoffrey Lambet, ki je trenutno rezervni vratar pri Rennesu. Njegova zgodba je podobna kot pri Kondogbii, saj je bil prav tako rojen v Franciji.
Nasploh je centralnoafriška reprezentanca zbrana z vseh vetrov. Kar precej je igralcev iz domačih klubov, legionarji pa prihajajo iz zelo različnih klubov in nogometnih nivojev. Eden od vratarjev igra v Gibraltarju, veteran Cedric Yambere igra v četrti francoski ligi za Bordeaux, Brad Pirioua v četrti španski ligi, eden od reprezentantov igra v Lesotu, eden pa v Burundiju. Nogometaš Brava je ob igralcih, ki igrajo za švedski Karlstad, madžarski Debrecen, turški Goztepe in v B ekipah Bresta in Nantesa eden od tistih, ki igrajo v najbolj uglednih klubih.
Domača liga je prav tako izredno šibka, tako da klubi v afriških kontinentalnih tekmovanjih ne dosegajo vidnejših rezultatov. Prav vseh dvanajst prvoligašev prihaja iz glavnega mesta Bangui, kar niti ni presenetljivo, saj je prometna infrastruktura zelo slabo razvita, poleg tega pa so določeni deli države izredno nevarni zaradi oboroženih spopadov. Najuspešnejša kluba sta Olympic Real de Bangui s trinajstimi naslovi in Tempete Mocaf, ki je bil prvak dvanajstkrat.
Venuste Baboula se je rodil v prestolnici Bangui in je s 26 leti v najboljših nogometnih letih. Doslej je igral v nižjih francoskih ligah za šestoligaša Maccabi iz pariškega predmestja Alfortville, za nekoč slavnega četrtoligaša Racing Club de France (za katerega je v petdesetih navijal filozof Albert Camus) in za B ekipo tretjeligaša Quevilly-Rouen. Lani je bil za kratek čas posojen tudi tretjeligašu Versailles 78, ki je znan predvsem zbirateljem unikatnih nogometnih dresov.
Kljub ne ravno bleščečemu CV-ju se je Baboula izkazal za zelo dobro okrepitev. Na treh tekmah v dresu Brava je proti Celju, Primorju in Mariboru vknjižil že en gol in tri asistence. Očitno zna trener Aleš Arnol iz eksplozivnega Afričana potegniti maksimum.
Redno igra tudi za svojo državno reprezentanco, saj je v letu 2024 nastopil na vseh šestih kvalifikacijskih tekmah za Afriški pokal narodov, svoj "zvezdniški moment" pa je doživel na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo proti Čadu, ko je junija 2024 dosegel edini gol na tekmi. Marca bo verjetno spet vpoklican v reprezentanco za pomembni kvalifikacijski tekmi proti Madagaskarju in Maliju.
Trenutno kaže, da je bil prestop v Bravo tako za nogometaša kot za klub odlična poteza.