To so bili časi, ko je bila Slovenija Avstriji še (nogometni) trn v peti

Slovenska nogometna reprezentanca v obdobju pred osamosvojitvijo ni igrala veliko tekem. Obračun s kitajsko olimpijsko reprezentanco leta 1956 smo v Nostalgiji pred časom že obdelali, drugo odmevnejše srečanje pa je izbrana vrsta Socialistične republike Slovenije odigrala dvanajst let kasneje, aprila 1968, z A reprezentanco sosednje Avstrije.

NZS in avstrijska zveza sta se dogovorili za dvojen spored. Na celovškem štadionu je bila najprej tekma mladih reprezentanc do 23 let, nato pa še glavno srečanje. Mlado slovensko moštvo je bilo sestavljeno v glavnem iz igralcev Olimpije. Nastopili so na primer vratar Miha Zupančič, branilec Atanas Đorlev, vezist Vili Ameršek in napadalec Danilo Popivoda. Kot zamenjava za Marjana Golca je v drugem polčasu nastop vknjižil tudi kasnejši predsednik NZS Rudi Zavrl.

Tekma mladih reprezentanc je bila sicer dokaj ostra, Avstrijci pa so povedli iz prestrogo dosojene enajstmetrovke. Domači sodnik je v 79. minuti povsem brez razloga izključil Amerška, nekaj minut kasneje pa je Popivoda izenačil in končalo se je z 1:1. Tekmo je zaznamovalo precej nešportno obnašanje obeh moštev. Poleg grobih prekrškov in prerivanja, je prišlo tudi do pljuvanja.

Osrednji dogodek si je v sredo, 3. aprila 1968, prišlo ogledat 3000 gledalcev. Avstrijci so reprezentanco SRS v medijih najavili kot "slovenske profesionalce". Šlo je dejansko za ekipo sestavljeno iz igralcev obeh republiških prvoligašev, Olimpije in Maribora. Pravzaprav ni šlo za "nacionalno" reprezentanco pač pa za cvetober nogometašev, ki so igrali v Sloveniji. Vijoličasti so prispevali šest reprezentantov, črno-beli preostalo peterico. Selektor je bil kdo drug kot legendarni Brane Elsner. Slovenija je nastopila v belih majicah (z republiškim grbom na sredini) in modrih hlačkah.

Iz štajerskega kluba so zaigrali vratar Herbert Vabič, v Šabcu rojeni branilec Vojislav Simeunović, Đorđe "Kajo" Grubišić, Dalmatinec Joško Sizgoreo, Ljubljančan Bogdan Pirc in Tomislav Prosen, sicer Hrvat iz Siska. Olimpija je prispevala Črnogorca Božidarja "Miška" Jovičevića, bivšega Slovanovca Milovana Nikolića, v Vrbasu rojenega krilnega napadalca Joakima Vislavskega, zasavskega ostrostrelca Jožeta Zagorca in najboljšega slovenskega nogometaša vseh časov, Branka Oblaka, ki še ni dopolnil 21 let.

Avstrijska reprezentanca se je pripravljala na kvalifikacije za Svetovno prvenstvo v Mehiki. Imela je kvalitetno zasedbo, ki jo je vodil Dunajčan Hans Pesser. Imena avstrijskih reprezentantov tistega časa današnjim ljubiteljem nogometa ne bodo pomenila kaj dosti, kot zanimivost lahko omenimo, da je bil srednji napadalec temnopolti Helmut Köglberger, rojen v Linzu afroameriškemu očetu in avstrijski materi. To je bil šele drugi nastop avstrijske A reprezentance v Celovcu. Prvič je Avstrija tu igrala leta 1957 proti izbrani vrsti Koroške.

V prvem polčasu je bilo slovensko moštvo boljši nasprotnik. Premoč so kronali v 37. minuti po podaji iz kota, ki jo je Bogdan Pirc preusmeril proti Jožetu Zagorcu, slednji pa je zadel z glavo. Svoje priložnosti so imeli tudi Avstrijci, vendar je Herbert Vabič z nekaj paradami uspešno ohranil svojo mrežo nedotaknjeno.

V drugem delu so domačini takoj izenačili. Köglberger je podal Thomasu Paritsu (ki je dandanes športni direktor dunajske Austrie) in slednji je z močnim strelom premagal Vabiča. V 57. minuti je bila Slovenija oškodovana za čisto enajstmetrovko, ko je bil Zagorc kar dvakrat podrt v kazenskem prostoru, a se pristranski domači sodnik Fercher ni oglasil. Dvanajst minut pred koncem se je zdelo, da so si Avstrijci zagotovili zmago z golom Köglbergerja, toda slovensko moštvo se ni predalo in v 84. minuti je Pirc izenačil za končnih 2:2.

"Naša ekipa je igrala zrelo, kar je nov dokaz, da dobri nogometaši lahko igrajo uspešno, četudi so prvič skupaj na igrišču," je po tekmi povedal selektor Elsner.

Avstrija kasneje v kvalifikacijah za Mehiko ni bila uspešna. V skupini z Zahodno Nemčijo, Škotsko in Ciprom je zasedla tretje mesto in si mehiški mundial ogledala zgolj prek televizijskih ekranov. Slovenski "reprezentanti" pa so v tisti sezoni s svojima kluboma uspešno končali tekmovanje v prvi zvezni ligi. Olimpija je pristala na enajstem, Maribor pa tik za njo na dvanajstem mestu. Slovenija in Avstrija sta se naslednjič pomerili šele skoraj tri desetletja kasneje, ko so naši 18. marca 1997 v Linzu nekoliko presenetljivo zmagali z 2:0.