
Boško Županović (foto: uradna spletna stran kluba)
Primorje je stabilno, a ni brez težav. Boško Županović, ki v ajdovskem klubu vleče glavne niti, je za Nogomanio pojasnil, kakšno je stanje in kakšni so obeti za prihodnost kluba.
Hrvaški poslovnež Boško Županović je znano ime v slovenskem nogometnem prostoru, saj je v preteklosti igral vidno vlogo pri koprskemu prvoligašu. Po zaključku obalne zgodbe je leta 2022 prevzel funkcijo športnega direktorja rdeče-črnih in v sodelovanju z upravo sprožil dvig sinov burje iz drugoligaškega povprečja v prvoligaško druščino.
"Ko sem prišel v klub smo imeli enega samega trenerja. Zdaj imamo te stvari urejene kot je treba, poleg glavnega trenerja in pomočnikov imamo ves strokovni kader, ki ga potrebujemo za normalno delovanje," pojasni Županović. "V organizacijskem smislu je klub v zadnjem obdobju izredno napredoval. V preteklosti je birokratske zadeve opravljal kar podpredsednik, zdaj imamo druge ljudi za to."
Toda finančna situacija ni idealna. "Samo 15% proračuna zagotovijo sponzorji, na primer Avto Batič, vse ostalo je odvisno od nas samih," pove. "Tudi jaz klubu finančno pomagam po svojih zmožnostih in za svoje delo ne prejemam plače, pač pa to funkcijo opravljam na volonterski osnovi. Zato smo precej odvisni od prodaje igralcev."
Ajdovščina je bogato mesto, toda nogometa ne podpira prav zavzeto
Županović meni, da bi se moralo lokalno gospodarstvo bolj angažirati pri pomoči nogometnemu klubu in športu nasploh. "Ajdovščina je ena najbogatejših občin v Sloveniji," pravi. "Tukaj imamo zelo uspešna podjetja, ki bi lahko pomagala, na primer Pipistrel, Sartorius BIA Separations, Incom in Mlinotest. Klub ima najmanjši proračun v prvi ligi, vse počnemo z najmanjšimi možnimi stroški, gledamo na vsak evro, finančna situacija ni rožnata."
Kljub temu so rezultati zelo dobri, cilj pa je tudi v prihodnosti zadržati prvoligaški status: "Prepričan sem, da nam bo to uspelo. Za kaj več pa trenutno ni finančne podlage. Prioriteta je pridobitev močnega sponzorja, ki bi omogočil nemoteno delovanje kluba in s tem tudi višje ambicije. Pogoji za to v Ajdovščini obstajajo."
V teh razmerah je izziv tudi sestava igralskega kadra. Primorje je med zimskim premorom ostalo brez prvega vratarja Denisa Pintola, ki je bil posojen iz Olimpije, zdaj pa ga je ljubljanski klub "odpoklical" in poslal v hrvaškega prvoligaša Vukovar '91. "To težavo smo že rešili," je zadovoljen ajdovski športni direktor. "Podpisali smo pogodbo z dosedanjim vratarjem hrvaškega drugoligaša Dugopolja Patrikom Mohorovićem, ki je jeseni branil zelo dobro. Nehvaležno je primerjati igralce, vendar se mi zdi, da po karakteristikah Mohorović celo bolj odgovarja zahtevam trenerja Anđelkovića in njegovemu načinu igre. Je v najboljših letih za vratarja (26) in ima potencial za napredek."
Jeseni je Primorje pogrešalo tudi izrazitega strelca. Najbolj učinkovita sta bila vezist Elian Demirović in napadalec Haris Kadrić, ki sta dosegla vsak po tri gole. "Zato smo vrnili domov domačina Luko Štora, ki se nam je že pridružil na pripravah v Medulinu," razkrije Županović. Sedemindvajsetletni Štor je zadnjih nekaj let igral v tujini, vmes pa je bil kratek čas tudi pri Bravu.
Zdaj ima tako Primorje kat pet osrednjih napadalcev. To so Haris Kadrić, Mark Gulič, Ishaq Rafiu, Roger Murillo in novinec Štor. "Ishaq Rafiu je zelo eksploziven in ima odlične predispozicije, a jeseni z njegovim učinkom nisem bil zadovoljen. Na pripravah je zabil dva gola, kar bo gotovo dvignilo njegovo samozavest. Toda na pripravljalnih tekmah se je najbolj izkazal Mark Gulič in če bi se sezona nadaljevala jutri, bi bil on tisti, ki bi začel v prvi enajsterici."
Glede na finančno situacijo Županović ne bi imel nič proti, če bi katerega od napadalcev prodali: "Bili smo blizu prodaje Kadrića, pogajanja so bila v napredni fazi, a do tega na koncu ni prišlo. Toda tudi če bi prišle ponudbe za Rafiuja, Kadrića in Murilla, bi bili pripravljeni prodati vse tri, ker je to naša finančna realnost. Če so ponudbe sprejemljive in niso žaljive za nas in igralce, smo jih pripravljeni sprejeti. Tudi če bi za kakšnega igralca lahko dobili malo več, moramo biti pri teh stvareh realni."
Zaradi velikih težav pri sosedih v Novi Gorici, bi bilo lahko Primorje kmalu edini profesionalni nogometni klub v severnoprimorski regiji. "Kratkoročno bi nam to morda celo koristilo, če bi dobili koga iz njihove mladinske šole ali kakšnega člana strokovnega štaba, dolgoročno pa bi bilo to zelo slabo, saj je konkurenca tista, ki poganja nogomet," je realističen Županović. "Konkurenca je nujna in propad Gorice bi bil škodljiv za severnoprimorski in celoten slovenski nogomet."
Gorica je imela v preteklosti dobro nogometno šolo, Primorje pa v tem pogledu še ni na primerni ravni. "Naši mladinci trenutno igrajo v tretji ligi, zato je njihovo vključevanje v člansko ekipo nerealno," trezno ugotavlja hrvaški poslovnež. "Toda trenutno nam kaže dobro in se bomo verjetno uvrstili v drugo ligo. Za klub je nujno, da ima mlajše selekcije na najvišji možni ravni, saj je to temelj za napredek na tem področju."
Velika podjetja imajo družbeno odgovornost, dolžna so vlagati v lokalno skupnost
Težave Gorice so Županovića spomnile na čase, ko je delal v Kopru. "Sponzorji so nujni," poudari. "Gorico je kot kapljico vode v dlani nekoč 'čuval' HiT, v Kopru pa je za finance v preteklem obdobju skrbel župan Boris Popović, ki je zagotavljal velika sredstva. Toda Luka Koper je – kot smo ugotavljali takrat – za ves šport, ne samo nogomet, dajala le 0,5 odstotka svojega kapitala. Niti en odstotek za vse: nogomet, košarko, rokomet …"
Županović slikovito oriše družbeno odgovornost velikih podjetij: "Njihova dolžnost je nekaj vračati v lokalno skupnost. Luka Koper, na primer, znižuje kvaliteto življenja v Kopru. Tovornjaki, ladje, onesnaženje, hrup. Dajati nekaj nazaj lokalni skupnosti bi moralo biti samoumevno, higienski minimum. Podobno velja tudi za podjetja v Ajdovščini. Ne more 'nek Boško' s svojim entuziazmom in energijo vzdrževati klub. Na neki točki mora lokalno gospodarstvo pomagati, druge poti ni."
Za propad Domžal ter potencialna propada Gorice in velenjskega Rudarja po njegovem odgovornost nosi tudi NZS. "Zveza bi morala biti bolj pozorna pri podeljevanju licenc," ugotavlja. "Saj veste, kako je z resnimi boleznimi: če jo pravočasno odkrijejo, je lahko zdravljenje uspešno in človek preživi. Tako je tudi s finančnim stanjem klubov. Če bi NZS pravi čas ukrepala, do teh drastičnih posledic morda ne bi prišlo."
Pri Primorju te nevarnosti zaenkrat še ni, toda v prihodnosti bo treba zagotoviti finančno stabilnost na bolj trajnosten način.