Tekmeci se pravočasno in domiselno krepijo, le Olimpija čaka: Robert Prosinečki je brez pravih okrepitev

Navijači Olimpije so lansko leto z mešanimi občutki spremljali prodajo kluba. Milan Mandarić se je sicer vidno izpel, iztrošil, ne le fizično, temveč tudi finančno. S prodajo kluba je kakšno leto, dve že zamujal, a jo na koncu z debelim osebnim minusom tudi realiziral. Za razliko od leta 2015, ko je Olimpijo kupil od Izeta Rastoderja in z velikimi vložki ter pompoznimi obljubami o "veliki Olimpiji" hitro zanetil nogometno evforijo v mestu, pa je Milan Mandarić leta 2021 ob svojem odhodu navijače Olimpije pahnil v negotovost. Evforije, čeprav je klub prevzel nov "bogataš" in bi jo zato morda lahko pričakovali, ni bilo. 

Že res, da je biti skeptičen lažje kot biti optimističen, toda Adam Delius navijačev Olimpije in slovenske javnosti v minulih osmih mesecih resnično ni prepričal. Negotovost, ki je spremljala njegov prevzem kluba, je imela realno osnovo in jo ima še danes. 

Adam Delius je z javnostjo in navijači komuniciral redko. To je za človeka, investitorja, ki naj bi imel zelo rad nogomet in je v preteklosti po lastnih zagotovilih vanj že vlagal (podatkov o tem ni), skrajno nenavadno. Nič hudega, če se Delius ne želi "odpreti", a ima problem, ker so zadržani in skrivnostni tudi njegovi operativci. Kaj se dogaja z in predvsem med Igorjem Barišićem ter Mladenom Rudonjo, zakaj klub ne išče boljših okrepitev in kako to, da nekateri igralci, denimo Ziljkić, Delamea Mlinar in Fink, še naprej ostajajo v klubu, a zanj ne igrajo?

Vprašanj za ljudi, ki klub vodijo in v katerem odločajo, je ogromno. Navijači si jih zaenkrat še zastavljajo v lastnih krogih, organizirani pa so že bolj nestrpni, saj zagotavljajo, da "hrvaških tretjerazrednih okrepitev ne bodo tolerirali, časa za normalizacijo novo vodstvo nima več veliko". 

S prihodom Roberta Prosinečkega je negotovost za trenutek zamenjalo upanje. V klub se je vrnila legenda. A ker Olimpijino vodstvo odmevnemu trenerskemu imenu ne želi, ne zna, morda (finančno?) ne zmore priključiti igralcev, kakršne bi eden od dveh največjih klubov v državi moral priključiti, negotovost spet raste. Maribor, Celje, Mura in Koper so na drugi strani to poletje že precej kadrovali. Čas bo sicer pokazal, kako uspešno. So pa poimensko svoje projekte zastavili bolje, predvsem pa pravočasno in nedvomno bolj ambiciozno od Olimpije. Za klub, ki bo igral evropske kvalifikacije, ki ima novo vodstvo, ki naj bi imel bogatega lastnika in najvišje cilje, bi to moral biti znak za alarm.