Tamar Svetlin (foto: Nogomania)
Tamar Svetlin je bil junak zgodovinskega dvoboja Celja in Lugana. Triindvajsetletni krilni igralec žanje sadove trdega dela, po evropskih uspehih je zdaj postal še reprezentant Slovenije.
Prejšnji teden je Tamar Svetlin začel s počitkom. Po napornem ritmu evropskih in domačih tekem s Celjem je pričakoval, da bo kar nekaj dni prost. Sredi tedna pa je zazvonil telefon - selektor Matjaž Kek ga je vpoklical v reprezentanco za tekmi proti Slovaški v ligi narodov. Triindvajsetletni Ljubljančan je tako dočakal krono dosedanje kariere, ki se v letošnji sezoni odvija tudi v izločilnih bojih konferenčne lige.
Tamar Svetlin je v Celju pravzaprav povratnik. Leta 2021, nekje na začetku ambicioznega projekta ruskih vlagateljev v Celju, je bil Svetlin velika investicija iz Domžal. Več kot tristo tisočakov so Celjani plačali zanj in po letu, dveh se je zdelo, da denarja niso prav dobro investirali. Danes vse skupaj izgleda drugače. Triindvajsetletni Svetlin, doma iz Šmartnega pod Šmarno goro, igra najboljši nogomet v karieri in odloča velike tekme.
Tamar, pogovarjamo se po dobljenem dvoboju Slovenije proti Slovaški. Kakšni so vtisi, vse skupaj ste spremljali kot reprezentant? Vas je vpoklic presenetil!
Sijajno je bilo! Slišal sem sicer, da sem na širšem seznamu, zato sem z enim očesom spremljal vse skupaj. Smo pa bili igralci Celja po nedeljski prvenstveni tekmi prosti, zato sem bil doma, v Ljubljani. Ko sem dobil klic z NZS, sem bil presrečen. Hitro sem se organiziral, skočil še v Celje po potni list, nato pa se odpravil na Brdo.
Letošnja sezona je za vas uspešna, igrate in odločate pomembne tekme, zdaj ste tudi reprezentant. Čemu pripisujete svoj vzpon?
Stabiliziral sem se. Fizično in psihično. Na to fazo v karieri sem najbolj ponosen, torej na obdobje po povratku iz Brava v Celje. Bil sem že odpisan, pa še rahlo poškodovan, ampak nisem obupal. Govorilo se je takrat o Muri, vendar sem ostal in spremenil določene stvari. Veliko sem začel delati individualno, sodelujem s posebnim trenerjem in mislim, da sem fizično napredoval. Verjamem, da je to podlaga za to, kar mi uspeva v zadnjem obdobju.
Iz Celja ste se poleti 2022 odpravili na posojo v Bravo, kako težko je bilo sprejeti to odločitev, ki je bila pravzaprav korak nazaj?
Ja, to je bil korak nazaj. Sem pa odšel, ker sem čutil, da pri takratnem trenerju Romanu Pylypchuku ne bom dobil priložnosti. Ko sem prišel v Celje, je bilo sprva dobro, potem pa sem se poškodoval. Igral sem z bolečinami, prišel sem do točke, ko ponoči nisem mogel več spati. To se je nato vleklo skoraj eno leto. Tudi v Bravu. Ko sem se vrnil v Celje, sem to nekako saniral. Morda takrat že nekateri niso več računali name, a sem se izboril. Odkar sem prišel v Celje, je v klub prišlo veliko zveznih igralcev. Konkurenca je bila vseskozi močna.
Vaš prestop iz Domžal v Celje je bil eden najdražjih v slovenski ligi, vas je to posebej bremenilo?
Takrat so me vsi spraševali, če je to breme. Nisem razmišljal o tem, to tudi ni moja stvar. Verjel sem vase, da sem sposoben to upravičiti. Sprva ni šlo, ampak mislim, da zdaj dokazujem, da lahko igram za Celje. Takrat sem imel tudi ponudbo s Poljske, zanimal se je Rakow, ampak nisem čutil, da bi bil takrat to pravi korak. Želel sem ostati v Sloveniji, da bi se razvil in oddelal kakšno kompletno sezono. Mogoče bi se moja kariera odvila drugače, če bi takrat odšel, ampak ničesar ne obžalujem.
(foto: Nogomania)
Pod Albertom Riero igrate nogomet kariere. Zakaj?
Naš trener igra takšen nogomet, da išče višek v sredini. Napredek vezistov je verjetno neizogiben. Velikokrat mi pove, da lahko igram skoraj vse položaje. Kot mlajši sem bil bolj dinamičen vezni igralec, krilo sem postal šele v Domžalah, pa še to nerad (smeh). Saj na začetku me je tudi Riera rotiral, v zadnjem času pa sem se ustalil kot 'osemka' na levi strani. To mi odgovarja, ampak v vsakem trenutku sem pripravljen igrati tam, kjer me potrebuje. Slog igre, ki ga igra Riera, mi zelo odgovarja. Sem tip igralca, ki ima rad žogo.
Celjska evropska sezona je postala senzacionalna, čemu to pripisujete? Albertu Rieri?
Trener je direkten človek, iskren. Takšen, kakršnega pozna javnost, je tudi za kamerami. Nas igralce najbolj prepriča z jasnim planom, ki ga ima za vsakega nasprotnika. Vedno najde luknje v igri naših nasprotnikov in predlaga rešitve. Mislim, da nam igralcem to daje samozavest, verjamemo, da imamo na vsaki tekmi priložnost, da nekaj naredimo. Tudi, ko recimo izgubimo proti renomiranim nasprotnikom, običajno nismo brez priložnosti. Sam lažje igram tekme, ki so bolj odprte. Več je tranzicije, več je možnosti. V domači ligi je drugače, so ekipe čvrste, jih je težko prebiti.
V domači ligi pa ste zadeli ob zid, ste komaj peti v ligi.
Smo v igri v pokalu, v prvenstvu pa smo prenizko in to moramo spremeniti. Zakaj smo tako nizko? Še sam ne vem. Najbolj bolijo neuspehi na tekmah proti 'manjšim' klubom. Za nazaj ne moremo ničesar spremeniti, to je preteklost, zdaj moramo vzeti tekmo za tekmo in oddelati svoje. Smo pa seveda v resni igri v Evropi, kar je velik dosežek, prinaša pa tudi zgoščen ritem tekem do konca sezone. Sploh ne vem, kdaj bomo vse odigrali.
Dvoboj z Luganom je bil za Celje in slovenski nogomet zgodovinski, kako ste ga doživeli?
Najprej moram poudariti, da je Lugano zelo resna ekipa, to res moram reči. So čvrsti, kreativni, močni. To je bila fantastična tekma, nihče od nas še ni odigral takšne tekme. To je bil sicer tudi pravi čustveni vrtiljak. Šli smo od sreče, do žalosti, ko smo že bili naprej, pa potem nismo bili. Moji domači so mi rekli, da so že težko spremljali vse skupaj. Neverjetno je bilo. Tekma se je odvijala po norem scenariju, zaključek pa je bil fenomenalen.
Zdaj vas čaka Fiorentina, razprodane so vse tribune stadiona, kakšna pa so vaša pričakovanja?
Celje se prebuja. Nogometni duh je prisoten, zdaj so ljudje kar pograbili vstopnice za tekmo s Fiorentino. To bo spektakel! Prvič bom igral domačo tekmo pred tako številčno publiko. Veselim se domače tekme, tokrat bo pa res noro. Doslej je bilo običajno tako, da je bil na gostujočih tekmah boljši ambient, ker so stadioni večji in je pač gledalcev več, zdaj pa bomo tudi mi imeli super kuliso. Pogovarjal sem se z Adamom Gnezdo Čerinom, ki je s Panathinaikosom igral proti njim, tako da sem informiran. So, jasno, zelo močni, niso pa to nepremagljivi igralci. Lahko gremo neobremenjeni v to tekmo. Konec koncev, ni naključje, da smo v četrtfinalu, ne verjamem, da nas bodo podcenjevali.
Bo vaša najboljša sezona v Celju hkrati tudi vaša zadnja?
Imam veliko željo igrati v tujini. Fascinirajo me veliki stadioni, nogometna kultura, evforija. To, kar bomo doživeli proti Fiorentini doma, bi želel doživljati vsak teden. Ta trenutek se še ne morem osredotočiti na prihodnost, vse skupaj poteka zelo hitro in hočem zadržati fokus na tekmah, ki nas čakajo. Se pa zna kaj zgoditi.