Nostalgija

Takšnih ne bo več: Veličastnemu Danilu Popivodi bomo večno ploskali

Miha Zupan 10. september 2021 2 Komentiraj
Danilo Popivoda se poslavlja kot legenda Olimpije in slovenskega nogometa. (foto: Getty Images)
Miha Zupan v tokratni Nostalgiji poudarja bleščečo nogometno kariero Danila Popivode, ki bo z zlatimi črkami za vedno zapisan v zgodovino Olimpije in slovenskega nogometa.
Zapustil nas je eden največjih slovenskih nogometašev vseh časov, kot blisk hitri desni bočni napadalec, najboljši igralec, ki je kadarkoli nosil številko 7 pri Olimpiji, Danilo Popivoda.

Rodil se je na praznik dela, 1. maja 1947, v vojvodinski vasici Lovćenac, nekako na pol poti med Novim Sadom in Subotico. Njegova starša sta prišla iz Črne gore kmalu po koncu druge svetovne vojne, v prvem valu črnogorske kolonizacije Vojvodine, ki je zaradi izselitve Nemcev in Madžarov potrebovala "svežo kri". Kot otrok je nogomet igral samo za zabavo in se ni pridružil nobenemu klubu, kjer bi dobil »formalno« nogometno izobrazbo.

"Nogomet sem začel igrati na ulici," je razložil v intervjuju z Borisom Škrabanom leta 2002. "Otroci smo tudi na ulici po zvočnikih poslušali prenose nogometnih tekem, ker doma pri večini od nas nismo imeli televizijskega sprejemnika. Občudovali smo Bobeka, Zebeca, Milutinovića, Šekularca in tako naprej."

Po koncu osnovne šole sta ga starša poslala v Črno goro, kjer naj bi se izučil za mizarja. Na črnogorski obali je bila takrat mizarska šola za izdelovanje ladij in čolnov. "Smola, ali pravzaprav sreča je bila, da sem si nekega dne z orodjem močno poškodoval prst in zaradi tega omedlel," je pripovedoval v intervjuju leta 2017. "Pristal sem v bolnišnici in si rekel, da mizarstvo pač ni pravi poklic zame."

Njegov starejši brat Nikola Popivoda je v tistem času študiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani in ker Danilo zaradi poškodbe ni hodil v šolo, ga je šel obiskat. Nikola Popivoda je v sezoni 1961/62 kratek čas igral za Olimpijo, v času Danilovega obiska pa je bil že pri Slovanu. "Nekega dne smo bili na Kodeljevem, kjer so fantje igrali nogomet, in ker so potrebovali še nekoga, da zapolni ekipo, je nekdo pokazal name, češ 'tale mali je prišel iz Črne gore, naj on igra'," je povedal o svojih začetkih. "Čeprav nisem imel nogometnih čevljev, ampak sem igral v navadnih športnih copatih, sem jih očitno tako navdušil, da se je to hitro razvedelo po Ljubljani."

Opazil ga je tudi trener mladincev Olimpije, legendarni Nedeljko Gugolj, ki ga je povabil za Bežigrad, kjer se je pridružil izredno nadarjeni generaciji, v kateri sta blestela Brane Oblak in Janez Bončina-Benč. Popivoda je napredoval iz treninga v trening in nastopil tudi za mladinsko reprezentanco Slovenije na medrepubliškem turnirju v Kranju. Tam ga je opazil selektor mladinske reprezentance Jugoslavije Miljan Miljanić in ga uvrstil na seznam državnih reprezentantov. Zato so pri Olimpiji pohiteli in z njim podpisali profesionalno pogodbo. "Za štiriletno pogodbo sem dobil obleko, kravato in spodnje perilo," je povedal Popivoda.

Svoj prvi uradni nastop za prvo moštvo Olimpije je vknjižil 8. septembra 1965 na pokalni tekmi v Novi Gorici pri rosnih osemnajstih letih. Na svojem drugem nastopu, 30. novembra 1965, na finalni tekmi republiškega pokala proti Aluminiju, je že v 12. minuti dosegel svoj prvi gol. Tisto tekmo je Olimpija sicer senzacionalno izgubila s 3:2, zato v športnem tedniku Polet z nastopom mladih igralcev Olimpije niso bili zadovoljni: "Prav nikogar v moštvu Olimpije ne moremo pohvaliti, saj so vsi igrali slabo, posebno napadalci Oblak, Popivoda in Škufca so pretirano preigravali, po nepotrebnem izgubljali žoge in tako tudi Frančeškin, ki je zamenjal Oblaka, ni mogel napraviti dosti." Prvi nastop v prvi zvezni ligi pa je zabeležil naslednje leto, 10. aprila 1966, v Ljubljani proti eminentnemu nasprotniku – beograjski Crveni zvezdi. Tekma se je pred 15.000 gledalci končala s 3:3, mladega Popivodo pa je pred kocem prvega polčasa zamenjal Milovan Nikolić.

Svoj prvi prvoligaški gol je dosegel v drugem krogu sezone 1966/67, ko je pred 12.000 gledalci za Bežigradom v 25. minuti povišal na 2:0 proti Zagrebu. V tej sezoni se je dokončno uveljavil v prvem moštvu Olimpije in postal v naslednjih letih z Brankom Oblakom, Vilijem Amerškom in Radoslavom Bečejcem eden od zaščitnih znakov ljubljanskega kluba. Za Olimpijo je odigral 261 uradnih tekem, od tega 228 v prvi zvezni ligi, 23 v pokalu in 10 v evropskih tekmovanjih. Vsega skupaj je dosegel 66 golov za zeleno-bele.

Leta 1972 je bil prvič vpoklican v državno reprezentanco. Debitiral je 14. junija 1972 na "mini mundialu", mednarodnem turnirju v Braziliji, kjer je ob rekordni zmagi Jugoslavije nad Venezuelo (10:0) dosegel tudi svoj prvi gol v majici z državnim grbom.

V sezoni 1973/74 je bil s 17 goli prvi strelec jugoslovanske lige. Pred zadnjim krogom si je delil prvo mesto z Duškom Bajevićem iz Veleža, za gol pa je zaostajal za njima Husnija Fazlić iz Borca. Na tekmi zadnjega kroga proti Vojvodini pred 14.000 gledalci v Novem Sadu, si je s hat-trickom priboril laskavi naslov kralja strelcev, čeprav je Olimpija izgubila s 5:3. "S hitrimi prodori je neprestano vnašal zmedo v domače obrambne vrste in kot za šalo preigraval nogometaše Vojvodine. Gledalci so njegovo odlično igro pogosto nagrajevali z bučnim ploskanjem," je nastop Popivode opisal novosadski dopisnik Dela.

Po koncu sezone je z jugoslovansko reprezentanco odpotoval na svetovno prvenstvo v Zahodno Nemčijo. 26. junija 1974 je nastopil proti gostiteljem Zahodnim Nemcem v Düsseldorfu. S tem je postal prvi igralec Olimpije (oziroma katerega koli slovenskega kluba) ki je nastopil na nogometnem mundialu. Odigral je vseh 90 minut, vendar je bil to njegov edini nastop. Jugoslavija je izgubila z 2:0.

Leta 1975 je dočakal prestop v tujino, saj je dopolnil zakonsko določenih osemindvajset let. Imel je več ponudb (Schalke, Koln, Feyenoord), vendar se je na koncu odločil za Eintracht Braunschweig, ki je bil takrat ugleden zahodnonemški prvoligaš. Eden njegovih vzornikov iz otroštva, Zagrebčan Branko Zebec, je bil trener Eintrachta in je vztrajal, da je treba Popivodo pripeljati v njegov klub. V Bundesligi je v petih letih zabeležil 126 nastopov in dosegel 30 golov. V Braunschweigu ga še danes štejejo za legendo kluba.

Leta 1976 je nastopil na evropskem prvenstvu, katerega končnico je gostila Jugoslavija. V polfinalu na beograjski Marakani pred 50.000 gledalci proti Zahodnim Nemcem je Popivoda dosegel prvi gol na tekmi, vendar so tekmo na koncu po podaljških dobili gostje s 4:2. Nastopil je tudi na tekmi za tretje mesto v Zagrebu proti Nizozemcem, ki so jo Jugoslovani (spet po podaljških) izgubili proti Cruijffovi Nizozemski. Za reprezentanco Jugoslavije je v obdobju 1972-77 odigral 20 tekem in dosegel 5 golov.

Januarja 1982 se je od poškodb načeti Danilo Popivoda vrnil v Olimpijo kot amater brez pogodbe. Zaradi poškodbe ni mogel igrati, toda zadnja tekma sezone je bila idealna za njegovo slovo, saj Olimpija ni imela nikakršnih rezultatskih skrbi, v goste pa je prišel renomiran nasprotnik: Hajduk. "Nikoli nisem imel treme, tokrat jo imam," je priznal Popivoda. "Treniral sem za to tekmo, toda še vedno imam težave z vidom in staro poškodbo na nogi. Nekaj minut pa bom zanesljivo vzdržal."

V sončnem vremenu se je zbralo 15.000 gledalcev, ki so se med uvodno slovesnostjo z aplavzom in vzkliki "Pop, Pop!" poklonili petintridesetletni legendi. Kljub okrnjenemu vidu in bolečini v levi nogi je Popivoda zdržal skoraj pol ure in v tem času uprizoril dva značilna pobega po desnem boku, ki sta spomnila na stare čase. V 25. minuti ga je simbolično zamenjal novi biser slovenskega nogometa Srečko Katanec. Ob aplavzu, čestitkah in vzklikih je Popivoda zapustil igrišče in odšel v legendo. To je bil uradni nastop številka 261 za hitronogega napadalca, njegovih 66 golov pa ga še danes uvršča v sam vrh večne liste strelcev. Le deset igralcev je dalo v zgodovini Olimpije več golov od njega.

Po končani karieri je ostal v nogometu in deloval kot pomočnik trenerja. V tej vlogi je pomagal tudi selektorju Srečku Katancu in sodeloval pri uvrstitvi Slovenije na Euro 2000 v Belgiji in na Nizozemskem ter svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. "Bilo je naporno," se je spominjal leta kasneje. "Nismo imeli ravno velikih igralskih imen, pa še nekateri niso igrali v svojih klubih. Smo pa bili homogena ekipa. Takšne, kot je bila tista, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo, ne bo več."

In tudi takšnih igralcev, kot je bil Danilo Popivoda, ne bo več.

KOMENTARJI

2
goman
10.9.2021, 14:16
- R.I.P. Danilo Popivoda... Odločno desno krilo iz zlatega obdobja Olimpije.. On, Oblak, Ameršek, itd. - takih ni več na Lj zelenici... lp
Odgovori Prijavi komentar
2
0
chanson
12.9.2021, 13:01
In 2021, start earning cash from your home and getting paid(500$ to 700$ / hour ) by this job. These are the best online jobs I’ve made $84, 8254 so far this year working online and I’m a full time student. Join it today here..._______www.maxweatlh.com
Odgovori Prijavi komentar
0
0

ODGOVORI NA KOMENTAR

PREKLIČI
OBJAVI

UREDI KOMENTAR

PREKLIČI
Shrani

Zadnji komentarji


4

Zmaga ali poraz Aleksandra Čeferina? UEFA se je umaknila iz tožbe proti ustanoviteljem superlige

124421
28.9.2021, 13:10
Hahaha ne sanjaj. To ligo so preprečili izključno navijači angleških klubov, zaradi kateri so se lastniki angleških klubov usrali in šli ven, če ne bi bilo njih bi ligo igrali že letos ali pa prihodnje leto.

1

Matjaž Kek z nekaterimi spremembami: Vpoklical je Elšnika, zraven tudi Tijanić in Karničnik, vrača se Verbič

Matej1991
28.9.2021, 13:10
smešna ekipa, razen oblaka ni igralca na top nivoju, še iličić je postal podpovprečnež in itak ne igra več kot 20 minu na tekmo, katanec je imel prav nimamo igračev za kaj več kot 4 mesta

4

Ilaix Moriba se je uprl Barceloni in prebegnil v Nemčijo, a se mu to ni izplačalo, niti debitiral še ni

assailant
28.9.2021, 12:21
na koncu bo postal drugi Krkić, Jeffren, Tello, Cuenca...precej povprečni oz podpovprečni igralci

Poudarjeno

Mislim, da bo sprva v klub pripeljal zelo izkušenega trenerja, nato pa bo sčasoma prevzel njegovo mesto. V Manchester United se je vrnil z razlogom. ...več
Tim Sherwood o Cristianu Ronaldu
Vsi vidimo očitno – otrok ni več na igriščih. Časi so takšni. Otroci so na telefonih, pred ekrani. Ko si otrok, se največ naučiš v prosti igri, na ulici, pred blokom. V klubu treniraš uro in pol, s prijatelji pa igraš pet, šest ur. ...več
Zoran Zeljković
City se muči vse odkar je odšel Džeko. ...več
Trevor Sinclair

Anketa

Koliko golov bo Cristiano Ronaldo dosegel za Manchester United v letošnji sezoni?

Vseh glasov: 1584
Nogomania.com
Vse ostalo je nepomembno.

Portal www.nogomania.com je eden najbolj obiskanih spletnih portalov s športno vsebino pri nas.

Podaja dnevno sveže vsebine s sveta nogometa in je na spletu prisoten že od leta 2000.