Švedi imajo klub, ki bi lahko bil vzor slovenskim: Samo v Tottenhamu in Arsenalu ima tri igralce, talent je neizmeren

(foto: Instagram)

Stockholmska IF Brommapojkarna še zdaleč ne spada med največje švedske klube. Ne po navijaški bazi ne po uspehih se ne more primerjati z uglednimi mestnimi tekmeci kot so AIK, Hammarby, Djurgarden, ali z južnima velikanoma IFK Göteborg in Malmö FF. Kot ilustracijo za to lahko navedemo podatke iz letošnje švedske sezone, ki se je že končala. Najvišji obisk v sezoni 2025 je bil na derbiju med AIK-jem in Hammarbyjem (47.727 gledalcev), najnižji pa ta tekmi med Brommapojkarno in Värnamom, ko se je na štadionu Grimsta IP zbralo le 530 ljudi.

BP, kakor pogosto v skrajšani obliki kličejo stockholmski klub, pa v nečem vendarle prekaša večje švedske klube. V mladinskem nogometu so rdeče-črni izredno uspešni. Ne samo v smislu rezultatov (mladinsko U19 moštvo je aktualni švedski prvak), pač pa predvsem v smislu proizvodnje nadarjenih igralcev.

Za angleška velikana Arsenal in Tottenham trenutno igrajo kar trije produkti Brommapojkarnine mladinske šole: Viktor Gyökeres, Lucas Bergvall in Dejan Kuluševski. Bergvallov mlajši brat Rasmus trenutno igra za mladinsko ekipo kluba iz zahodnega Stockholma. Od bolj znanih klubskih produktov iz preteklosti pa lahko omenimo Andersa Limparja, ki je igral za Arsenal in Everton ter Johna Guidettija, ki se je nogometa učil tudi pri Manchester Cityju, igral pa je za Feyenoord, Celto in Alaves. V angleški Premier ligi trenutno igrata še dva nogometaša, ki sta zrasla v BP-jevi akademiji: Hjalmar Ekdal za Burnley in Jonah Kusi-Asare za Fulham.

"Akademija je za klub najbolj pomembna stvar," pravi vodja skavtov David Eklund. "Brez nje ne bi imeli ne denarja ne služb. Imeli bi klub, a ne na tem nivoju. Zelo smo ponosni, če se mladinec prebije do prvega moštva, toda mi smo prisiljeni prodajati igralce. Včasih to storimo preden pridejo do prvega moštva."

Tako je bilo na primer s Kuluševskim, ki nikoli ni zaigral za prvo moštvo Brommapojkarne, čeprav je bil kar deset let v njenih mlajših selekcijah. Tudi Ekdal in Kusi-Asare nikoli nista igrala za prvo ekipo rdeče-črnih. Bergvall je zbral le 13 nastopov za člansko ekipo (enega v tretji ligi, enega v pokalu, ostale v drugi švedski ligi), preden je odšel v Djurgarden, od koder ga je pot vodila v severni London. Gyökeres ima vsega skupaj 67 članskih nastopov za BP, večino v drugi ligi, nekaj pa tudi v tretji ligi in v pokalu.

"Mislim da na igrišču ne počnemo stvari nič drugače kot drugi klubi. Nogomet je nogomet, trening je trening," pravi Eklund, ki vodi skupino dvanajstih klubskih skavtov. Pet jih je osredotočenih zgolj na Stockholm, sedem jih talente išče po vsej Švedski. Vseeno pa vodja skavtske mreže priznava: "Toda z otroci začnemo delati zelo zgodaj. Ostali švedski klubi začnejo z enajstimi, dvanajstimi leti, mi že z osemletniki."

BP ima 91 mladinskih ekip v vseh možnih starostnih kategorijah in vsi trenirajo štirikrat na teden. "Mislim, da imamo najboljšo skavtsko službo v Stockholmu, verjetno tudi na Švedskem," se pohvali Eklund. "Ni važno, kako dobri so trenerji, imeti moraš talentirane igralce. Ker smo najboljše mladinsko moštvo, želijo vsi igrati za naš klub. Igralci se nam sami ponujajo."

Kot se za klub, ki se osredotoča na mladinski nogomet tudi spodobi, je bilo kar 19 od 33 igralcev, ki so v letošnji sezoni nastopili za člane v prvi ligi mlajših od 23 let. Komaj sedemnajstletni vezist Love Arrhov (letnik 2008) je zbral kar 20 nastopov in bo januarja prestopil v Eintracht Frankfurt za 4,6 milijona evrov. Petnajstletni levi bočni napadalec Carl Aurell (letnik 2010), ki igra za kadete, je oktobra postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli nastopil za BP v članskem nogometu, ko je dobil štiri minute na domači tekmi proti Hacknu.

Trener mladinskega moštva (U19) Baran Coskun je obenem tudi pomočnik trenerja članske ekipe Ulfa Kristianssona in je pomemben vezni člen med mladinci in člani. "Mnogi švedski klubi imajo težave s tem, da ponudijo priložnost mladim igralcem, toda pri nas jaz in trener kadetov Magnus Pålsson delava s prvim moštvom, zato je preskok za najine varovance lažji," pravi Coskun.

V zahodnem stockholmskem predmestju Vällingby je torej vse podrejeno vzgoji igralcev za prodajo. Od tega je odvisna finančna stabilnost kluba. Rezultati prvega moštva niso v prvem planu, zato je boj za obstanek realnost. To poudarja tudi klubski moto, ki krasi glavno tribuno štadiona Grimsta IP: "Vzgajamo švedsko mladino."