Superliga je že tukaj: To je podatek, ki bi moral skrbeti tudi UEFA

Nikjer v Evropi protesti zoper ustanavljanje superlige niso bili tako goreči kot v Angliji, kjer so se množice ogorčenih navijačev zbirale pred prostori svojih klubov in se borile za 'vrednote', brez katerih si nogometa ne gre predstavljati.

Drugod po Evropi so bili odzivi sicer negativni, a ob precej bolj rezerviranem tonu, nekoliko z distance in gledano v retrospektivi pa bi danes lahko mirno zapisali,  da so proti superligi protestirali predvsem tam, kjer superlige zares niti najmanj ne potrebujejo.

Angleška Premier League ima v finančnem smislu že dolgo premoč, a ta še nikoli ni bila tako izrazita kot v letošnji sezoni. Prvič doslej je januarski prestopni rok dajal občutek poletnega, kar potrjujejo tudi številke, saj so angleški klubi za okrepitve namenili kar 890 milijonov evrov. To je daleč največ doslej, ko je zimski rekord, postavljen januarja leta 2018, znašal 530 milijonov evrov.

Lani so v istem času Angleži zapravili 367 milijonov evrov oziroma več kot dvakrat manj kot letos in čeprav bi marsikdo rekordne številke pripisal Chelseaju, istočasno velja poudariti, da nekateri ostali tradicionalni zapravljivci (denimo Manchester City ali Manchester United) niso zapravili skoraj nič.

Najbolj osupljiv je podatek, ki kaže, kakšno je razmerje med vhodnimi in izhodnimi prestopi, ki sam po sebi tudi najbolj nazorno demonstrira razlike v kupnih močeh klubov oziroma prvenstev. V francoski Ligue 1 so s prodajami zaslužili 93.8 milijona evrov več kot so zapravili z nakupi, v Bundesligi slabih 45 milijonov evrov, v Serie A 26 milijonov evrov, La Liga je zapravila 53 milijonov evrov kot je prodala, Premier League pa ….  V Angliji so klubi za nakupe zapravili 2.07 milijarde evrov več (!) kot so iztržili s prodajami.

V čem je torej Premier League še drugačna od tega, kar so očitali mnogi, da bo postala evropska superliga?