(foto: /)
Nostalgija nas vrača v leto 2009, ko je Gorica izpadla iz evropskih kvalifikacij proti Lahtiju. Presodil ji je takrat počasi že poslavljajoči se Jari Litmanen.
Finska ni ravno nogometna država. Precej bolj popularni so hokej, smučarski skoki in nekateri drugi zimski športi. Šele v zadnjem obdobju je zaradi reprezentančnih uspehov (uvrstitev na Euro 2020) nogomet v tej skandinavski deželi postal nekoliko bolj priljubljen. Čeprav finski klubi in reprezentanca niso dosegali kakšnih posebnih uspehov, pa je imel finski nogomet v ne tako daljni preteklosti vseeno svojo svetovno znano ikono – Jarija Litmanena.
Najboljši finski nogometaš vseh časov je bil v drugi polovici devetdesetih eden najboljših nogometašev v Evropi. V obdobju 1992-99 je bil nepogrešljiv član prve enajsterice nizozemskega velikana Ajaxa, s katerim je leta 1995 osvojil ligo prvakov. V dveh obdobjih v kultnem rdeče-belem dresu (1992-99 in 2002-04) je Litmanen odigral 259 uradnih tekem in dosegel 136 golov. V svoji bogati karieri je igral tudi za Barcelono in Liverpool.
Kljub svetovni slavi pa nikoli ni pozabil svojih korenin. Za finsko reprezentanco je igral več kot dve desetletji (1989-2010), ob koncu kariere pa se je vrnil v rodno mesto in zaigral za FC Lahti. Lahti sicer v čisto pravem pomenu te besede ni bil njegov matični klub, saj je nastal leta 1996, ko sta se združila dva starejša kluba – Kuusysi in Reipas – svoje prve nogometne korake pa je naredil v Reipasu.
Čeprav je bil že v zrelih nogometnih letih in so ga mučile kronične poškodbe, je klubu iz rodnega mesta pri 37 letih pomagal pri uvrstitvi v ligo Europa. V prvem predkrogu sezone 2009/10 so izločili albanskega predstavnika Dinamo iz Tirane (4:1, 0:2), nato pa jim je žreb namenil Gorico.
Goričani so bili leta 2009 na razpotju. V prejšnji sezoni so sicer osvojili drugo mesto, a so jih pestile finančne težave. Prihodnost je bila negotova, a je imel "večni goriški trener" Miran Srebrnič kljub vsemu na voljo za slovenske razmere zelo dobro zasedbo. V vratih je bil Vasja Simčič, v obrambi sta izstopala Gregor Balažic in Matija Škarabot, v vezni liniji Enes Demirović, Goran Galešić in obetavni Goran Cvijanović, v napadu pa mladi Etien Velikonja in zimzeleni Milan Osterc.
Lahti na drugi strani v svoji zasedbi razen Litmanena ni imel nobenega nogometaša, ki bi kdaj prej ali kasneje igral za kakšen omembe vreden klub izven Finske. Branilec Henri Toivomaki je sicer poskusil srečo pri Atalanti in Ajaxu, a ni za nobenega od teh dveh klubov vknjižil niti enega uradnega nastopa.
"Analizirali smo igro Fincev, ki so kar agresivni, trdni in nevarni v skok igri," je pred tekmo povedal Srebrnič. Enes Demirović je omenil tudi glavno finsko grožnjo, takrat že 38-letnega Jarija Litmanena: "Še vedno je glavni igralec Lahtija, izkušnje in kvaliteta so pač neprecenljive, malce sem morda v dvomih glede njegovega motiva."
"Imamo mlado, vendar dobro ekipo," je povedal Litmanen. "Žal imamo nekaj težav s poškodbami, zato bodo potrebne določene spremembe. Kar zadeva nasprotnika, ga seveda spoštujemo. Slovenci imajo kakovostno reprezentanco, znajo igrati dober nogomet."
V četrtek, 16. julija 2009, se je v goriškem športnem parku zbralo kakih 1200 gledalcev, ki so bili priča minimalni zmagi domačih. Jari Litmanen je odigral celo tekmo, vendar ni pokazal kaj dosti. Goričani so prevladovali in si z golom Admirja Kršića izborili zmago z 1:0. "Sodeč po sinočnji preizkušnji je bolj ali manj jasno, da so Goričani boljše moštvo, zato lahko z optimizmom pričakujemo povratno tekmo na Finskem," je v Ekipi zapisal Denis Turk.
Pot na daljni sever ni bila preprosta. Modro-beli so že ob dveh zjutraj krenili iz Nove Gorice v Verono, od koder so poleteli v Helsinke. Nato pa jih je čakala še poldruga ura vožnje z avtobusom do Lahtija, ki je bolj kot po nogometu znan kot zimskošportno središče. Leta 1998 se je tam v smučarskih skokih zmage veselil Primož Peterka. "Biti moramo borbeni, disciplinirani in agresivni, skušati moramo doseči gol," je goriške načrte strnil Srebrnič.
V četrtek, 23. julija 2009, se je na štadionu Lahden, ki ga sicer uporabljajo tudi za tekme v teku na smučeh in biatlonu, zbralo 3500 gledalcev. Finci so hitro prevzeli pobudo, ključno vlogo pa je odigral Jari Litmanen, ki je delil uporabne žoge soigralcem, nekajkrat pa je tudi sam prišel do strela. Simčič je imel v severnoprimorskih vratih veliko dela, a prvi polčas se je vseeno končal z 0:0.
Goričani so zdržali vse do 66. minute, ko pa je Litmanen z natančno odmerjenim strelom s petnajstih metrov vendarle zatresel mrežo in izenačil skupni izid. Deset minut pred koncem srečanja je zadel še 30-letni Brazilec Rafael, najboljši strelec Lahtija, in goriških upov o napredovanju je bilo konec.
V naslednjem krogu se je Lahti pomeril z belgijskim velikanom Club Bruggejem in izpadel po hudem boju (2:3, 1:1). V ligi so sezono zaključili na skromnem 11. mestu. Goričani so kljub vedno večjim finančnim težavam sezono 2009/10 končali na 3. mestu in se spet uvrstili v kvalifikacije za ligo Europa.
Litmanen je za Lahti igral do aprila 2011, ko je pri štiridesetih letih prestopil v HJK Helsinke in z največjim finskim klubom osvojil dvojno krono. To je bilo kar primerno slovo za največjega finskega nogometaša vseh časov.