(foto: Getty Images)
Slovenija in Srbija, takrat še pod imenom Jugoslavija, sta na Euru 2000 odigrali mitsko tekmo.
Slovenska nogometna reprezentanca je v nekaj več kot treh desetletjih, odkar je polnopravna članica Fife in Uefe, odigrala nekaj legendarnih tekem, ki bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov še dolgo živele v spominu slovenskih navijačev.
Skoraj mitski status ima sploh prva tekma reprezentance, daljnega leta 1992 v Talinu proti Estoniji, ki jo je videlo le malo Slovencev. Med legendarne nedvomno spada tudi remi v Mariboru proti Italiji leta 1994, ko nemški sodnik ni priznal regularnega Milanićevega gola, pa remi v Splitu s Hrvati leta 1997, ko je Gliha dosegel hat-trick. In seveda vse kultne tekme, ko se je reprezentanca uvrstila na velika tekmovanja: Ukrajina (1999), Romunija (2001) in Rusija (2009).
Toda vseeno ima tekma z ZR Jugoslavijo, ki je bila odigrana 13. junija 2000 na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem, prav poseben status. Prva tekma na velikih tekmovanjih, tekma proti lokalnim rivalom, najbolj težko pričakovana tekma v zgodovini slovenskega nogometa.
Zvezna republika Jugoslavija je bila zadnji ostanek SFR Jugoslavije, unija med Srbijo in Črno goro, ki jo je v času evropskega prvenstva še vedno vodil zloglasni Slobodan Milošević. Nekaj mesecev po Euru, v začetku oktobra 2000, je njegov režim padel in začelo se je novo poglavje v tej državi, ki je zdržala do leta 2006, ko se je Črna gora odcepila.
Prva tekma skupine C med Norveško in Španijo, ki so jo presenetljivo dobili Skandinavci, je bila na sporedu ob šestih popoldne v Rotterdamu, naš "balkanski derbi" pa je bil zvečer, ob 20:45, v Charleroiju na jugozahodu Belgije, nedaleč od francoske meje. Stade du Pays je bil zgrajen prav za to tekmovanje, potem ko so zrušili stari štadion Mambourg. Njegova kapaciteta je bila 30.000, vendar tekma med Srbi in Jugoslovani ni pritegnila lokalnega prebivalstva, saj se je zbralo manj kot 20.000 gledalcev.
Mesto je bilo že cel dan v znamenju slovenskih navijačev, ki so se zbrali na glavnem trgu v Charleroiju in ustvarili izjemno vzdušje. Nekaj tisoč navijačev v slovenskih dresih je celo popoldne poskakovalo ob napevu "Kdor ne skače ni Sloven'c" in prepevalo slovenske pesmi v nestrpnem pričakovanju večerne tekme.
Selektor Srečko Katanec je izbral standardno prvo enajsterico, v kateri je zaradi poškodbe manjkal branilec Aleksander Knavs. Na golu je stal Mladen Dabanović, libero je bil Marinko Galić, štoperja kapetan Darko Milanič in Željko Milinović, na levem krilu Amir Karić, na desnem Džoni Novak, položaja defenzivnih vezistov sta zasedla Miran Pavlin in Aleš Čeh, ofenzivni vezni je bil zvezdnik Olympiacosa Zlatko Zahović, v napadu pa sta nastopila Sašo Udovič in Mladen Rudonja.
Srbski selektor, legendarni Vujadin Boškov, ki je v svoji karieri vodil Feyenoord, Real Madrid, Romo, Sampdorio, Napoli in še mnoge druge klube, je imel na voljo zvezdniško zasedbo. Izstopali so Siniša Mihajlović, Dejan Stanković, Vladimir Jugović, Ljubinko Drulović in Predrag Mijatović, s klopi pa so kasneje vstopili Dragan Stojković, Savo Milošević in Mateja Kežman. Devetinšestdesetletni Boškov je bil v mnogih pogledih Katančev mentor, saj je bil njegov trener v Sampdorii, ko sta v Genovi osvojila edini scudetto tega kluba. Na nek način je šlo za dvoboj učenca in učitelja.
Slovenija je začela pogumno in zbrano, povsem brez strahu, tako kot vedno v tem obdobju pod Srečkom Katancem. Prvo priložnost je imel Milinović že v 3. minuti, ko je sprožil z velike razdalje in za las zgrešil vrata Ivice Kralja. V 23. minuti so bili Slovenci nagrajeni za pogumno igro. Karić je z leve poslal visoko žogo v kazenski prostor, tam pa se je odlično znašel Zahović, ki je žogo iz dokaj težkega položaja z glavo mojstrsko poslal v mrežo. Prvi gol na velikih tekmovanjih in delirij v sektorju, kjer so bili slovenski navijači.
V preostanku prvega polčasa so bili Slovenci precej boljši nasprotnik, kontrolirali so sredino igrišča in si pripravili še nekaj lepih situacij. Takoj na začetku drugega dela so takšno igro nadgradili še z dvema goloma. V 52. minuti je Zahović nekoliko z desne izvedel prosti strel, poslal lepo žogo v kazenski prostor, tam pa jo je z glavo v mrežo preusmeril Pavlin. Še preden se je slavje dodobra poleglo je pet minut kasneje Zahović zadel za 3:0. Žogo mu je podaril živčni Siniša Mihajlović, tako da se je Zahović sam znašel pred Kraljem in ga rutinirano premagal.
Tri minute kasneje je Mihajlović, ki je povsem izgubil razsodnost, odrinil Udoviča in portugalski sodnik Vitor Melo mu je pokazal drugi rumeni karton. Zdelo se je, da je to zadnji žebelj v jugoslovansko krsto, da bo to ena največjih in najsijajnejših zmag v zgodovini slovenskega nogometa, toda v zadnje pol ure je sledil neverjeten kolaps.
Naši so začeli početi neverjetne začetniške napake, kot da bi kar naenkrat pozabili igrati nogomet. Savo Milošević, kasnejši trener Olimpije, ki je vstopil namesto Darka Kovačevića v 52. minuti, je v 67. minuti izkoristil nezbranost Karića in Dabanovića in pospravil žogo v prazno mrežo za 3:1. Le tri minute kasneje je Mijatović v kazenskem prostoru našel povsem nepokritega Drulovića, ki je s svojo ubijalsko levico s kakih enajstih metrov znižal na 3:2.
V slovenski izbrani vrsti je nogometno poezijo zamenjala začetniška panika in zdelo se je neizbežno, da bodo "modri" izenačili. In to se je zgodilo že tri minute po Drulovićevem golu. Strelec drugega gola je na levi strani slovenske obrambe osmešil Aleša Čeha, podal v petmetrski prostor, kjer je Savo Milošević dosegel še svoj drugi gol in v pičlih šestih minutah so Jugoslovani splezali iz brezna in nadoknadili zaostanek treh golov.
V zadnjih petnajstih minutah so imeli Boškovi varovanci veliko psihološko prednost, a na srečo Katančeva četa vseeno še ni povsem pozabila igrati nogometa. Slovenci so se zbudili iz globoke kome in vendarle do konca odigrali dovolj dobro, da ni prišlo do popolnega preobrata. Ostal pa je grenak priokus in obžalovanje. Pred tekmo bi gotovo sprejeli točko, po srečanju pa se je remi zdel kot poraz.
Potek dogodkov je najbolje povzel strelec dveh golov Milošević v izjavi po tekmi: "Srečno smo odnesli točko, toda če se še enkrat spustimo v kaj takega, potem nam ni rešitve. Danes nam je pomagal bog, ne vem, kaj nas je sicer rešilo težkega poraza …"