Miha Zajc (foto: Nogomania)
Miha Zajc je ključni igralec Dinama iz Zagreba in igra v življenjski formi, vse to pa se dogaja ravno v času, ko slovenski reprezentanci kronično manjka ravno igralec njegovih karakteristik.
Zgodba slovenske reprezentance ima kar nekaj velikih obžalovanj, če razmišljamo zgolj o posledicah in ne o vzrokih. Kratek stik med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovićem, dvema osrednjima protagonistoma zlate generacije, se je zgodil v najbolj naprimernem času in in na najmanj primernem kraju ter je bil posredno začetek stagnacije slovenske izbrane vrste, ki je potrebovala deset let, da se je vrnila na največje odre.
Obžalovanje slovenske reprezentance je vsekakor tudi Kevin Kampl. Slovenija je imela na razpolago igralca, ki je na vrhuncu moči igral vidno vlogo v eni najboljših ekip Bundeslige, enega od osebnih vrhuncev kariere pa je dosegel ravno v času, ko se je dokončno ohladil od zamisli, da bi nadaljeval kariero v reprezentančnem dresu. Kampl, eden najboljših slovenskih vezistov vseh časov, je v majici Slovenije odigral le 28 tekem, od tega zadnjo leta 2018 v ligi prvakov proti Bolgariji.
Po njegovem slovesu od reprezentance je bil vrsto let reden član udarne enajsterice Leipziga, s katerim se je uvrstil v polfinale lige prvakov v sezoni 2019/20, samo v sezoni svojega slovesa od reprezentance pa je v Bundesligi na 27 nastopih dosegel dva gola in prispeval še šest asistenc. Kasneje je z Leipzigom osvojil drugo mesto v Bundesligi in bil eden zaščitnih znakov ekipe Juliana Nagelsmanna. Vse to je Slovenijo obšlo in ostalo je le večno vprašanje – zakaj NZS in Kampl nista uspela najti dogovora v dobrobit Slovenije?
Najboljši Zajc ne igra za Slovenijo
Tako nas zgodba pripelje do aktualnega problema – naslednjega odličnega igralca, ki ne igra za Slovenijo. Zgodba Mihe Zajca je drugačna kot Kamplova, a se je vsaj na reprezentančni ravni končala s podobnim grenkim priokusom. Zajc ima vse argumente in razloge, da ne čuti več dovolj motivacije za povratek v sistem, ki je del enega največjih razočaranj v njegovi profesionalni karieri, zunanji opazovalci pa lahko le ugibamo, zakaj igralec v tako izjemni formi danes ni le član slovenske reprezentance, temveč eden njenih glavnih členov.
Zajc je v svoji karieri dosegel kar nekaj vrhuncev, a morda nam še noben doslej ni bil tako blizu kot trenutni, ko lahko tako rekoč vsak teden spremljamo, kako je slovenski nogometaš 'zgodovinsko' popravil pregovoren slab imidž slovenskega nogometa v paradnem hrvaškem klubu.
Miha Zajc je prva violina Dinama, najbolj cenjen nogometaš v hrvaški ligi, lider slačilnice in maestro, ki z goli, kakršnega je dosegel proti Gorici v hrvaškem pokalu, potrjuje svoj izjemen talent, ki pri njem pravzaprav nikoli ni bil sporen – že ko se je pojavil na sceni v majici Olimpije, je bila dovolj le ena tekma, da je vsa Slovenija v njem videla posebnega igralca.
Zajc ima za seboj sezono v kateri je dosegel že deset golov in prispeval osem asistenc in s svojimi značilnostmi bi bil kot naročen za slovensko srednjo vrsto, ki peša predvsem v poljih kreativnosti in domišljije, zaradi katerih Slovenija tudi nikoli doslej ni uspela zares izrabiti potenciala, ki ga ima v konici napada.
Za dobrobit Slovenije bi bil dogovor na ravni NZS, Cesar in Zajc sijajna stvar in le želimo si lahko, da nobeden od omenjenih akterjev ni glede vprašanja zavzel dokončnega stališča.