(foto: uradna spletna stran kluba)
Bertrand Traore ni več neznanec na sceni. Pri 22 letih ima za seboj več kot 40 nastopov za reprezentanco Burkine Faso in pestro kariero, ki ga je pripeljala že v tretjo evropsko državo.
Ime in priimek: Bertrand Traore
Klub: Lyon
Položaj: krilo
Rojstni datum: 6. september, 1995
Kraj in država porekla: Bobo-Dioulasso, Burkina Faso
Državljanstvo: Burkina Faso
Višina: 181 cm
Teža: 72 kg
Močnejša noga: leva
V prepleteni mreži Chelseajevega sistema posoj je skoraj nemogoče preživeti. Številni super-talenti so se izgubili in niso nikoli izpolnili svojega potenciala. Bertrand Traore je bil odločen, da ne bo naslednji v neskončni vrsti ovenele perspektive.
Poleti se je iztrgal iz okov londonskega kluba in na novo zaživel v Franciji. V Lyonu je našel klub, ki verjame vanj takoj in zdaj. In mu daje priložnost za razcvet v morda najhitreje rastoči ligi na svetu.
Začetki in razvoj
Burkina Faso je v zahodni Afriki stisnjena med šest sosednjih držav, z bogato nogometno zgodovino pa se ne more pohvaliti. Reprezentanca na svetovnem prvenstvu ni igrala nikoli, se je pa v zadnjih letih ustalila kot konstantna udeleženka afriškega pokala narodov.
V trenutni reprezentanci brez poplave znanih imen igra tudi rekorder po številu nastopov Charles Kabore, prvo ime pa je nedvomno Bertrand Traore. Kot pri mnogih afriških igralchi je za njim dolga in zapletena pot nogometnega razvoja.
Prvič je v oko oglednikom evropskih klubov padel leta 2009 na svetovnem prvenstvu U17, ko je pri 14 (!) letih odigral 150 minut na štirih tekmah. Že dve leti kasneje je pri 15 letih prvič zaigral tudi za člansko reprezentanco.
Cenjen pa ni bil le znotraj državnega nogometnega sistema. Zaradi ugodnih razmer za igralce s področja bivših francoskih kolonij je pristal pri Auxerru (tam je že igral njegov brat Alain), a se je zadržal le eno sezono. Hitro se je preselil v London k Chelseaju, kjer pa se je ujet v nogometno birokracijo skoraj izgubil. Ker ni izpolnjeval pogojev za izdajo delovnega dovoljenja, je v Angliji bival s študentsko vizo in ni smel igrati uradnih tekem. Šele oktobra 2013, ko je dopolnil 18 let, je lahko uradno podpisal pogodbo s Chelseajem.
Ob prvi priložnosti ga je Chelsea januarja 2014 poslal na posojo v svoj partnerski klub Vitesse. Na nizozemskem zaradi bolj sproščene politike do tujcev ni imel težav z registracijo. Tako je začel prve korake v evropskem članskem nogometu. V prvi polovici sezone je Vitesse odigral 13 tekem in zabil tri gole, strelec je bil tudi ob domačem remiju z velikim Ajaxom.
To je bilo zgolj prilagajanje, kajti že v naslednji sezoni (posoja je bila dogovorjena za leto in pol) pa je pokazal svoj pravi obraz. Pod vodstvom trenerja Petra Bosza je ekipa igrala izjemno atraktiven nogomet, Traore pa je po dokaj sramežljivih prvih mesecih sezone po decembru eksplodiral. Na zadnjih 16 nastopih je v Eredivisie zabil 12 golov.
Pokazal je dovolj, da ga je Jose Mourinho v naslednji sezoni zadržal pri Chelseaju. V Premier League je debitiral decembra 2015 na tekmi proti Bournemouthu, proti Newcastlu pa je februarja 2016 dosegel svoj prvi ligaški gol za Chelsea. Strelec je bil tudi proti Stoku dobra dva tedna kasneje. Pokazal je svoj talent, nabral nekaj izkušenj, a generalno igral premalo. Začel je le štiri tekme v ligi, dvema ligaškima goloma je dodal še dva v FA pokalu, a je vedel, da bo moral v iskanju rednega igranja spet na posojo.
Ko je njegov bivši trener pri Vitesseju Bosz prevzel Ajax, mu je Traore sledil v Amsterdam. Poteza se je izkazala za zadetek v polno. Redno igranje v Eredivisie je oplemenitil z devetimi goli, z Ajaxom pa je spisal tudi lepo evropsko zgodbo. Moštvo se je prebilo do finala Evropske lige, kjer je bil na koncu premočan Manchester United.
Poleti se več ni nameraval vrniti v Chelsea. Vedel je, da zanj na Stamford Bridgeu spet ne bo prave vloge. "Glede na moja leta in moj razvoj sem vedel, da je čas za odhod. Lahko bi ostal pri Chelseaju, se boril, sem in tja odigral nekaj minut, a bi vedel, da zame nikoli ne bo prostora. Čas je bil, da najdem stabilen klub, kjer bom lahko igral v prvi ekipi in bom lahko eden ključnih igralcev," je Traore povedal ob podpisu za Lyon.
Slog igre
Traore se je ustalil na desnem krilnem položaju, čeprav je veliko igral tudi povsem v konici napada. Vendar ni naraven "finišer". Vleče ga v dribling in atrakcijo, zato je bočni položaj zanj bolj primeren. Sicer je visok prek 180 centimetrov, a njegova šibka figura ne ustreza standardom današnjih fizično močnih osrednjih napadalcev. Na žogi pa je izjemno drzen, ima oko za pravočasno in atraktivno podajo ter na dober dan deluje spektakularno.
Lyonu želi vračati za zaupanje z zrelostjo. Zaveda se, da ga čaka še veliko dela v nogometnem razvoju. "Pred vsako tekmo si rečem, da moram dosledno opraviti svoje obrambne naloge. To pomaga moštvu do stabilnosti. Na igrišču se počutim dobro. Slišim aplavz navijačev, ko se vrnem nazaj in pomagam obrambi," pravi Traore.
"Njegova fleksibilnost je za nas velik plus," o svojem novem varovancu pravi trener Lyona Bruno Genesio. "Lahko igra povsem v konici napada ali na krilu, kar nam pomaga, če želim igrati na različne načine."
Napovedi za prihodnost
"Jose Mourinho ga obožuje," je še v času, ko je igral za Vitesse, o Traoreju dejal Bosz. Ljubezen je čutil tudi igralec, ki je pred kratkim dajal, da bi bil verjetno še vedno pri Chelseaju, če bi ga še vodil sloviti portugalski trener.
A za zdaj je Traore na novi poti in so povezave z Mourinhom brezpredmetne. V Franciji je skoraj v domačem okolju. "Tu se počutim res odlično. Užitek je spet igrati v Franciji. Ligue 1 sem spremljal že od otroštva." Bržkone je francoska liga zanj kot naročena za naslednji korak v nogometnem napredku.
"Ne igram še v svoji najboljši formi, še lahko napreduje. Kot napadalni igralec moram dati ekipi več," je samokritičen Traore, ki je z Lyonom trenutno na petem mestu lestvice francoske lige.