(foto: Getty Images)
Kljub zgodovinski razširitvi prvenstva, nevarnim afriškim reprezentancam in domačemu terenu, ki je nekaterim ponujal izdatno pomoč, so na koncu ostali le največji.
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
Kljub razširitvi svetovnega prvenstva, kljub mnogim afriškim ekipam, ki so se zdele nevarne, kljub kar trem domačinom, od katerih so imeli nekateri izdatno sodniško pomoč, imamo na koncu na svetovnem prvenstvu v polfinalu same klasične velikane iz Evrope in Južne Amerike. Že od Italije '90 nismo imeli v tej fazi tekmovanja tri bivše svetovne prvake in enega aktualnega.
Ob parih Francija-Španija in Anglija-Argentina se nam cedijo sline! Brez dvoma gre za najboljše štiri reprezentance na tem prvenstvu, gre za štiri ekipe, ki so vse sposobne osvojiti končni naslov. Gre za štiri nogometne nacije, ki živijo za ta uspeh.
Razen Francozov, ki so v četrtfinalu dokaj rutinsko opravili z Marokom, se nobena druga reprezentanca ni zlahka uvrstila med štiri najboljše. Španci so se mučili proti Belgiji in jih je rešila poškodba Courtoisa. Angleže je rešil »vesoljec« Jude Bellingham in dejstvo, da je bil Haaland preveč izčrpan, da bi igral zadnjih 15 minut podaljška. In Argentino je rešila neverjetna neumnost simulanta Breela Embola, saj so bili pred tem v precej nezavidljivem položaju, ko nikakor niso mogli razviti svoje igre.
Šlo je za res tesne tekme, kjer so odločale malenkosti. V nekem paralelnem svetu bi lahko imeli tudi pare Francija-Belgija in Norveška-Švica, a na srečo se to ni zgodilo. Ne zato, ker bi imeli kaj proti tem reprezentancam, ki so na turnirju pokazale ogromno, pač pa iz vidika čistega spektakla.
Tekmo Argentina-Anglija čakamo že od leta 2005. Messi še nikoli ni igral proti Angliji! In zdaj se bosta stara sovražnika pomerila v polfinalu za sladokusce. No, za ljubitelje suspenza in drame. Nogomet gotovo ne bo kaj prida, vsaj sodeč po tem, kar sta reprezentanci pokazali doslej. Derbi Falklandskih otokov, derbi izumiteljev nogometa in učencev, ki so jih že davno presegli, derbi, ki presega nogomet. »El que no salta es un inglés!«
Še prej pa bosta rivalstvo obnovili tudi dve zahodnoevropski sosedi, Francija in Španija. Ne bomo se veliko zmotili, če zapišemo, da je to finale pred finalom. Gre za ekipi, ki sta doslej pokazali največ. Francozi seveda še več kot Španci. Francozi so še vedno prvi favoriti. Ostale ekipe imajo po enega ali dva izstopajoča nogometaša, pri galskih petelinih izstopa celotna napadalna linija.
Kako se bodo Španci znašli proti vsej tej hitrosti, natančnosti, lucidnosti in presežku kvalitete, bo zelo zanimivo videti. Doslej so se na tem prvenstvu njihovi nasprotniki posluževali zelo defenzivnega pristopa, Francozi pa svojim južnim sosedom ne bodo dopustili »neskončnega pimplanja« žoge.
Vse štiri ekipe so zasluženo tukaj, pokazale so veliko mero kvalitete in vztrajnosti, toda v finalu je prostora samo za dve. Bomo prvič po letu 1990 videli ponovitev finala izpred štirih let? Takrat sta bili to Argentina in Zahodna Nemčija, zdaj bi lahko bili Argentina in Francija. Za Francoze bi bilo to tretje zaporedno finale.
Od 104 tekem tega predimenzioniranega mundiala so ostale samo še štiri. V naslednjih nekaj dneh bomo dobili odgovore na vsa vprašanja, ki nas zaposlujejo pred ciljno črto največjega športnega tekmovanja na svetu.