Ronaldo je želel nehati igrati nogomet: Ves čas je jokal, ker so se vrstniki norčevali iz njega

Če gre verjeti zapisanemu v knjigi "Messi proti Ronaldu: Eno rivalstvo, dva GOAT-a in era, ki je spremenila svetovno igro", potem ni veliko manjkalo, pa Cristiano Ronaldo sploh nikdar ne bi uspel v nogometu. Še več. Ni veliko manjkalo, pa sploh ne bi bil nogometaš.

 

Avtorji omenjene knjige so postregli z zanimivimi anekdotami in prigodami in otroških let portugalskega zvezdnika. Trdijo, da se Ronaldo po selitvi iz Maideire v Lizboni nikakor ni uspel prilagoditi na novo okolje. Ves čas je bil tarča zbadanja vrstnikov. Ti so se norčevali iz njegovega naglasa, Ronaldo se je zaradi tega ves čas zapletal v težave in pretepe.

Zaradi zbadanja in osamljenosti naj bi v svoji sobi ves čas jokal. V šoli mu ni šlo, ni ubogal navodil in pravil, bil je problematičen v številnih pogledih. V nekem trenutku naj bi celo resno razmišljal o vrnitvi domov. Odkrito se je spogledoval s koncem nogometne kariere; še preden se je ta sploh zares začela.

 

Toda niso bili le vrstniki tisti, ki so se spravljali nanj. Težave naj bi imel tudi s trenerji v akademiji Sportinga. Te naj bi jezil predvsem z nespoštovanjem klubskih pravil, ki mladim igralcem prepovedujejo uporabo uteži in drugih naprav za prehitro pridobivanje telesne mase. Vodilo Sportinga je, da se mora telo mladega nogometaša samo razviti, saj v tem primeru kasneje ni tako zelo izpostavljeno poškodbam.

 

Ronaldo je kljub temu večkrat na skrivaj odšel v fitnes in tam treniral. Ko so ga zalotili, so fitnes zaklenili s ključavnico. Potem je v sobi dvigoval doma narejene uteži, tudi te so mu vzeli. Zaradi vsega naštetega so se v Ronaldu kopičili bes, jeza, nezadovoljstvo, žalost, razočaranje.

Kljub temu se nikdar ni dokončno zlomil in ko se je prebil v prvo moštvo Sportinga, je bilo vse, kar je sledilo, le še zgodovina. In zgodba fanta, ki je postal eden najboljših vseh časov.