Rodgersova maestralna poteza

"To je bila fantastična predstava. Ne gre le za 'fore', ki jih je izvajal. Pokazal je zrelo igro, zaradi svoje zrelosti razume igro," je po tekmi Southampton – Liverpool navdušeno ugotavljal najbolje plačani nogometni strokovni komentator na svetu Thierry Henry. Prikimal mu je tudi Jamie Carragher. "Pundita" pa sta le povzela navdušenje, ki se nad 19-letnim Jordonom Ibejem (pogovorno "Ajb", op.p.) zadnje tedne pojavlja v angleški nogometni javnosti.

Večina tistih, ki navdušeno ugotavljajo, da je Jordon Ibe po Raheemu Sterlingu očitno še en dragulj s produkcijskega traku na Anfieldu, pa se kljub ekspresni ekspanziji mladega igralca družno sprašuje, od kod za vraga se je ta nogometaš vzel?

Ibe je rojen v Londonu. Nogometa so ga naučili pri Charltonu in pozneje pri Wycombu, kjer ga je, potem ko je pri petnajstih postal najmlajši nogometaš, ki je kdaj zaigral v Football League, "zasačil" zdaj že nekdanji Liverpoolov skavt Mel Johnson. Slednji je bil kader prav tako nekdanjega direktorja Liverpoola Damiena Comollija. Ibeja je na preizkušnjo povabil Manchester City, želel si ga je in zanj ponudil tudi denar (borih 75.000 angleških funtov) Tottenham. Dobil pa ga je Liverpool. Pravzaprav ga je Liverpool dobro plačal, pri Wycombe Wanderers so se od takrat komaj 16-letnega fantiča namreč ločili šele, ko so prejeli konkretnih 750.000 angleških funtov odškodnine.

Takrat je bil Liverpoolov trener Kenny Dalglish, človek, ki ima ime Liverpool zapisano v svojem DNA, ki pa se je hitro poslovil. Ibe je bil potrpežljiv in marljiv. Ostal pa je tudi dovolj drzen in kot takšen je posoji pri Birmingham Cityju v lanski ter Derby Countyju v letošnji sezoni izkoristil sebi v prid. Posebej priložnost za učenje od Derbyjevega trenerja Steva McClarna, nekdanjega angleškega selektorja.

"Iskali smo igralce, ki bodo navijače silili k skakanju iz njihovih sedežev. Točno to je počel Ibe," poudarja McClaren. Jordon Ibe dejansko je to, za kakršnega ga predstavlja McClaren. Izjemno hiter, gibljiv, predvsem pa hitro učeč se nogometaš, ki je, ko dobi žogo, sposoben v vsakem trenutku potegniti naprej. Brendan Rodgers je januarja, ko je razmišljal o okrepitvah za svojo ekipo, hitro dognal, da lahko uporabnega nogometaša dobi celo brezplačno. Povratek Ibeja s posoje pri Derbyju se je izkazal za zadetek v polno.

V Liverpoolovi formaciji 3-4-3, ki terja hitre in gibljive boke, se je Ibe na desni strani zvezne vrste hitro našel. Posebej impresiven je podatek, da se je Ibe na petih tekmah v Premier League izkazal s preciznostjo, soigralcem namreč žogo podaja s kar 88-odstotno natančnostjo, kar je peti najboljši dosežek v ligi. Pri Derbyju je Ibe igral višje, z nalogami predvsem v napadu. Pri Liverpoolu mora igrati v obe smeri, premagovati velike razdalje, nenehno pospeševati in po potrebi odigrati tudi "na telo" z običajno močnimi nasprotnimi branilci. A mu zaenkrat to ustreza.

"Nov igralni položaj je terjal prilagajanje. Dobro je, ker še vedno napadam nasprotne bočne igralce. Je pa novost zame, da moram hkrati napadati in braniti. Uživam in vesel sem, da igram za Liverpool."



Anglija Ibeja šele spoznava. Selektor Roy Hodgson (v sezoni 2010/2011 trener Liverpoola), ki se po svetovnem prvenstvu v Braziliji postavlja v vlogo nekakšnega reformatorja "treh levov", je bil tisti, ki je pozornost domače javnosti usmeril nanj. O Ibeju je namreč nedavno že govoril kot o igralcu, ki bo v bodoče zanimiv njegovi selekciji.

Tudi Gary Lineker, legendarni angleški nogometaš, je Ibeju dal svoj poklon: "Jordan Ibe je lep primer tega, da mladi fantje lahko igrajo, če so le dovolj dobri. In ta fant je dober. Pardon, Jordon."

Če kdo, potem se lahko po prsih te dni tolčejo v Liverpoolu. Z Ibejem, ki je še eden v vrsti mladih in talentiranih nogometašev v Rodgersovi ekipi (Sterling, Coutinho, Sturridge, Lallana, Marković, Can...), so Redsi zadeli v polno. A so imeli tudi srečo, in sicer zato, da je igralčev oče navijač Liverpoola. Sčasoma, čeprav je kot otrok pesti sprva stiskal za Chelsea, ga je namreč vzljubil tudi Jordon. Najbolj leta 2005, ko je kot desetletni fantič izjemoma prekršil uro za odhod na spanje in spremljal triler v Carigradu. "Takrat sem lahko bedel do desete ure. Pa sem tekmo vseeno gledal. Moj oče je navijač Liverpoola, ko sem začel gledati tekme, pa sem to postal tudi sam," se usodnega flirta s svojim sedanjim klubom spominja Ibe.