Cristiano Ronaldo (foto: Getty Images)
Portugalska in Hrvaška sta nas zabavali, obenem pa smo videli, da je tudi Roberto Martinez zdaj le spoznal, da lahko menja Cristiana Ronalda.
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
V največjem kanadskem mestu Torontu smo bili priča pravemu čudežu. In s tem ne mislim dejstva, da je dal Cristiano Ronaldo končno gol v izločilnih tekmah na svetovnem prvenstvu. In ne mislim dejstva, da so Hrvati mislili, da so izenačili v 103. minuti, potem pa je čip v žogi sporočil, da se je Ivan Matanović dotaknil žoge.
Ne, ne mislim »čudežnega« penala in ne mislim »čudežnega« čipa.
Čudež se je zgodil v 81. minuti, ko je portugalskemu selektorju Robertu Martinezu kar na lepem, iz ljubega miru, zrasla hrbtenica! In si je drznil zamenjati tistega, ki se ga ne menja! Ne glede na to, kako igra, kako poteka tekma, Cristiana Ronalda se ne menja! On je nad ekipo! Ni važno, da s svojo statično, penzionistično igro omejuje skupino izredno nadarjenih igralcev. Mora igrati!
In po tem čudežu se je zgodilo neizbežno. Njegova zamenjava, Gonçalo Ramos, si je drznil doseči gol, ki je Portugalsko (rahlo nezasluženo) odpeljal v osmino finala, na noge iberskim sosedom in evropskim prvakom Špancem.
Verjeli ali ne, udarec po žogi z bele točke v 68. minuti je bil Cristianov edini dotik z žogo v kazenskem prostoru Hrvaške. No, seveda je dal že pred tem krasen gol, ki nas je spomnil na stare čase. Ampak, kaj hočemo, ta gol je bil dosežen iz prepovedanega položaja in ta dva briljantna dotika se brišeta iz statistike.
Na tej tekmi je bilo, podobno kot proti DR Kongu in Kolumbiji, povsem jasno, da mitski CR7 pri 41. letih ne more več igrati resnega nogometa proti resnemu nasprotniku. Tekma proti nesrečnim Uzbekistancem je dala Martinezu izgovor, da se je lahko še malo slepil, toda bodimo realni … Uzbekistan bi bil najbrž nekje na sredini lestvice v saudski Pro ligi.
Portugalci imajo res dobro ekipo. V prvem polčasu proti Hrvaški je bilo to zelo očitno, v drugem nekoliko manj, saj so tudi Hrvati pokazali zobe. Ampak dokler bo Cristiano Ronaldo »kampiral« na položaju devetke, bo imela ta portugalska ekipa velike težave.
To je v 81. minuti s težkim srcem sprejel tudi Martinez in storil nekaj, kar res nismo mislili, da sme storiti. Zamenjal je svojega idola, svojega talismana, svojega kralja in v igro poslal nogometaša v najboljših letih, ki igra (resda manj kot bi želel) za najboljši klub v Evropi. No, je igral. V naslednji sezoni bo poskušal srečo na San Siru pri AC Milanu.
Gonçalo Ramos nikoli ne bo Cristiano Ronaldo, ampak ljudje božji, star je 25 let in dejansko se premika po igrišču!
Sicer pa je ta tekma ponudila vse, kar lahko ponudi svetovno prvenstvo. Dramo, suspenz, sporne odločitve, oder za spopad dveh štiridesetletnikov, ki sta zaznamovala pretekli dve desetletji elitnega nogometa.
Hrvati so dali vse kar so imeli, na koncu pa so na najbolj krut način ostali brez izenačenja. Ampak ofsajd je ofsajd. Čudež moderne tehnologije. Čip v žogi je zaznal Matanovićev dotik in to je bilo to. Odločitev je v tem smislu pravilna, tako pač je. Če uporabljamo tehnologijo, potem sive cone ni.
O enajstmetrovki, ki je Ronaldu vendarle omogočila tisti mitski, izmuzljivi gol v tekmah na izpadanje, pa bi se dalo razpravljati. Eni bodo rekli, da je bilo očitno, da je Nikola Vlašić prijel in zadržal Renata Veigo, drugi bodo rekli, da so bile njegove roke preveč rahlo položene nanj, da bi ga zares oviral. Podobne nenavadne odločitve smo na tem prvenstvu že videli. Tudi VAR ni nezmotljiv, na koncu o vsem odloča človeška interpretacija.
Hrvati so bili blizu, a tako daleč stran. Modrić je odjezdil v legendo, CR7 pa bo proti Špancem nadaljeval svojo »poslovilno turnejo«.
Najbolj čustveno pa je bilo po koncu tekme, ko je Cristiano oblekel dres s številko pokojnega Dioga Jote in komaj zadrževal solze. Solze, ki jih Mateo Kovačić ni mogel zadržati, ko ga je ujela kamera, kako se je zlomil.
To je fuzbal. Kljub vsej tehnologiji gre na koncu predvsem za igro čustev.