(foto: uradna spletna stran kluba)
To je zgodba o novem prvaku švedske lige.
Tri kroge pred koncem švedskega državnega prvenstva je bil naslov prvaka že oddan. Prvo mesto je senzacionalno – prvič v zgodovini – osvojil Mjallby AIF, klub iz skrajnega juga države, ki domuje v vasici Hällevik z nekaj manj kot 1500 prebivalci. In ne samo to: postavili so tudi nov rekord po številu osvojenih točk v eni sezoni švedske lige. Moštvo, ki igra na štadionu Strandvallen, ki je le nekaj metrov oddaljen od morja in sprejme nekaj manj kot 7000 gledalcev, je ta uspeh doseglo brez velikih finančnih vložkov in bogatih lastnikov.
"Nimamo denarja, da bi kupovali drage igralce," pravi športni direktor Hasse Larsson. "Če hočeš uspeti tukaj, moraš biti pripravljen trdo delati."
Njihova lokacija na daljnem jugu jim vsekakor daje prednost domačega terena, ki je klubi iz lažje dostopnih krajev nimajo. Za njihove nasprotnike je pot na jug kot pot na konec sveta. "Ko moštva pridejo sem z avtobusom, se vozijo in vozijo, mimo kmetij, mimo ribiških vasic," z nasmehom pove Larsson. "Vozijo se in vozijo in potem, ko zmanjka ceste, naletijo na naš štadion."
Mjällby Allmänna Idrottsförening je bil ustanovljen tik pred začetkom druge svetovne vojne, aprila 1939 in je v švedski prvi ligi, tako imenovani Allsvenskan, prvič nastopil leta 1980. V osemdesetih in devetdesetih so redno izpadali in se vračali v prvo ligo. Med leti 2009 in 2014 so se za nekaj časa ustalili v Allsvenskan, nato pa so sledile finančne težave in padec v tretjo ligo.
Hasse Larsson je položaj športnega direktorja zasedel leta 2016, ko je predsednik postal Magnus Emeus in klub se je začel počasi pobirati. Emeus, ki se je v domači kraj vrnil po delu v tujini, je uspel stabilizirati finance, Larsson pa je začel sestavljati solidno ekipo. Leta 2018 so pokorili tretjo ligo, naslednje leto pa so osvojili prvo mesto tudi v drugi ligi (Superettan) in se vrnili med elito. Ko se je leta 2023 vrnil trener Anders Torstensson, ki je v preteklosti že vodil Mjallby, so se začeli boljši časi.
Pogajanja z 59-letnim Torstenssonom, ki se je moral odpovedati službi šolskega ravnatelja, so bila zelo zanimiva. "Rekel sem jim, da že od leta 2013 skoraj nisem v stiku s profesionalnim nogometom," se spominja trener. "Rekel sem jim, da nisem najboljši učitelj, da nisem najboljši trener in da nisem preveč dober v taktiki. Oni pa so mi rekli, da se tega zavedajo, a jim je vseeno, ker znam zmagovati. Dojel sem, da če jih zavrnem, ne bom nikoli več dobil priložnosti delati v nogometu. Rad sem imel svojo službo, toda bilo je zdaj ali nikoli."
Izkušeni strateg je z ekipo brez zvezdnikov ali velikih imen in s proračunom, ki se ne more primerjati z večjimi švedskimi klubi, v letošnji sezoni povsem povozil konkurenco. Izgubili so eno samo tekmo (v Stockholmu proti AIK-ju) in si minuli ponedeljek z zmago proti IFK Göteborgu v gosteh z 2:0 že tri kroge pred koncem zagotovili naslov.
Glavnega favorita Malmö, ki je najbogatejši švedski klub in je osvojil zadnji dve prvenstvi, so nogometaši iz ribiške vasi pustili daleč zadaj. Čeprav imajo le približno 15% proračuna v primerjavi z Malmöjem, so svetlo-modre pustili več kot 20 točk zadaj. Najbližji zasledovalec je bil kultni stockholmski ljudski klub Hammarby, kar je po svoje tudi presenečenje, vendar tudi zeleno-beli niso mogli držati stika z rumeno-črnimi iz Hällevika.
In če kdo misli, da je mali klub in majhne ribiške vasi točke nabiral s pragmatičnim nogometom, defenzivnim pristopom, fizično silo in dolgimi žogami, se moti. Torstensson zagovarja zelo progresiven in napadalen nogomet, čeprav so njegovi igralci plačani precej manj od tistih v večjih švedskih klubih. Najraje ima postavitev 3-4-3.
Za sestavljanje šampionske ekipe je zelo zaslužen tudi skavt Arvid Franzen, ki to delo opravlja ljubiteljsko, kruh pa si služi kot poštar. Toda Franzen je našel kar nekaj neznanih igralcev, ki so veliko prispevali k neverjetnemu uspehu švedskega malčka. Levega vezista Elliota Strouda je našel v drugoligašu Oddevoldu, pakistanskega osrednjega branilca Abdullaha Iqbala pa celo v danskem drugoligašu B.93.
Toda duša moštva je lokalna. Kapetan Jesper Gustavsson je v klubu že vse življenje in pri tridesetih letih je lahko prvič v karieri v zrak dvignil pokal. Napadalec Jacob Bergstrom, ki je z vmesnimi prekinitvami v klubu že osem let, je po zmagi lepo povzel vzdušje v ekipi: "Pokazali smo, kako daleč se pride s kolektivno igro. Imamo igralce, ki dajo vse za Mjallby. To je fantastično. Vsega skupaj sem tukaj že osem let in moji najboljši prijatelji igrajo tu. To je čudovito in zelo sem hvaležen za to."
V naslednji sezoni bo klub iz kraja z manj kot 1500 gledalci igral tudi v kvalifikacijah za ligo prvakov. In če bo uspešen, bodo na štadion Strandvallen, na "konec sveta", prišli številni velikani evropskega nogometa.