
Raul Florucz (foto: Uradni FB/TW/IG profil igralca)
Raul Florucz je tik pred tretjim večnim derbijem letošnje sezone v vrhunski formi. V Ljudski vrt se podaja po seriji kar šestih zaporednih tekem, na katerih se je vpisal med strelce.
Tretji večni derbi v letošnji sezoni morebiti sploh ne bi imel posebnega športnega naboja, če se ne bi sredi tedna povsem nenadejano zgodilo to, kar se je zgodilo v Domžalah.
Poraz Olimpije v Domžalah je potrdil sum, da ljubljanska zasedba v zadnjem času ni več tako zanesljiva, rutinska in odločna kot je bila v prvi polovici sezone, tako rekoč zaklenjena debata o tem, kdo je prvi favorit za naslov prvaka, pa se je zaradi domžalskega poraza vsaj malce odškrnila – seveda vse ob predpostavki, da bo Maribor izkoristil nenadejano priložnost in v Ljudskem vrtu porazil velikega tekmeca.
Olimpija je bila v prvi polovici sezone močna predvsem v svojem kolektivnem duhu, v zadnjih mesecih pa se je prelevila v nekakšen 'one-man band', v katerem zares vrhunsko formo in kontinuiteto kaže en igralec – Raul Florucz.
Romun oziroma Avstrijec – ta odgovor bomo dobili kmalu – je v odlični formi in njegov vpliv na igro in uspehe Olimpije presega goli statističen učinek, ki je v zadnjih tednih sicer zelo impresiven.
Hitri in nepredvidljivi Florucz trenutno predstavlja veliko skrb za trenerja Maribora Boštjana Cesarja, ki ima ravno na levem boku obrambe trenutno še največ nejasnosti oziroma je bitka za ta položaj še odprta. Bolj verjetno je, da bo Florucza lovil Luka Krajnc, ki na tem položaju v Mariboru že ni imel opravka z igralcem takšnega kalibra, alternativa je Sheyi Ojo, ki tako kot Krajnc ni naravni levi bočni branilec. Zato tudi ne gre verjeti v to, da bi Cesar pripravil taktiko bitke 'ognja z ognjem', glede na to, da je Ojo igralec, ki zelo rad napada ofenzivni prostor tekmeca.
Od tega, kako bo Maribor nevtraliziral Florucza, je morebiti odvisen razplet tekme za vijoličaste, ki imajo na drugi strani tudi dva aduta, ki lahko skrbita Victorja Sancheza – Benjamina Tetteha, specialista za evrogole, in Hilala Soudanija, ki ravno v teh tednih oziroma mesecih verjetno ugotavlja, ali naj svojo kariero podaljša za leto dni ali ne.
Na drugi strani Raul Florucz problem, sicer povsem drugačnega predznaka, predstavlja tudi za Olimpijo. Razlika med njegovo odsotnostjo in prisotnostjo je bila očitna kot beli dan, če primerjamo tekmi proti Borcu in Celju – brez Florucza je Olimpija proti Borcu delovala povsem brezidejno in omejeno, proti Celju pa je Olimpiji zmago priigrala le Floruczova intuicija, ki je v teh tednih, v katerih Olimpija ni ravno v bleščeči formi, glavni adut ljubljanske ekipe.
Hkrati pa to odpira tudi resen razmislek pred neizogibnim izzivom, ki prihaja – kako nadomestiti Raula Florucza oziroma kako se navaditi na življenje brez igralca, ki je že prerasel slovensko ligo in je pripravljen za naslednji korak.