Rad bi užival v nogometu

Lani je apetite navijačev Olimpije zbujal Črnogorec Milan Purović, letos Hrvat Tomo Šokota. Na prvi pogled je Purović sila slaba popotnica za Šokoto, a obeh seveda ne velja metati v isti koš. Nenazadnje je Šokota, osemkratni hrvaški reprezentant in nekdanji član Benfice, že na prvi uradni tekmi izenačil polletni strelski izkupiček svojega črnogorskega predhodnika. Tudi značajsko si oba, za slovenske razmere zvezdniška, napadalca, ne bi mogla biti bolj različna. Medtem ko je Purović takoj dajal vtis prepotentneža, tega za Šokoto ne bi mogli reči. 33-letni Hrvat je z eno besedo – profesionalec. Miren, previdno zgovoren in ravno dovolj ambiciozen. V spodnjih vrsticah vam predstavljamo nogometaša, ki ima na Ljubljano že vsaj en lep spomin. Leta 2003 je namreč prav na starem bežigrajskem stadionu debitiral v majici hrvaške reprezentance in tedaj s svojimi soigralci četi Bojana Prašnikarja pomagal preprečiti sanje o uvrstitvi na evropsko prvenstvo na Portugalskem.

Za vami sta prva dva tedna v Sloveniji. Prvi vtisi?
Občutki so dobri. Mislim, da sem se odločil pravilno in trenutno sem z vsem zelo zadovoljen. Zame je zelo pomembno, da sem blizu doma in da se znova počutim kot nogometaš. Sem v letih, ko bi rad užival v igri in ocenil sem, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagal. Igram za velik klub in zaenkrat se je vse poklopilo.

Proti Celju ste dosegli tudi prvi zadetek. Vam je zaradi tega zdaj malce lažje?
Iz psihološkega vidika zagotovo. Prepričan sem, da bo zdaj lažje za vse v klubu, saj smo res potrebovali to zmago.



V Ljubljani boste zagotovo pod pritiskom, saj bo javnost glede na vaš "rezime" pričakovala veliko. Kako se soočate s tem?
Doslej sem se v karieri naučil 'sve i svašta'. Mislim, da lahko potegnem vzporednico z Dinamom. Navijači trenutno niso zadovoljni in to je povsem normalno. Tudi Dinamo je pred petimi leti igral ligo za obstanek, nato pa leto dni kasneje osvojil naslov. Soditi bi morali po koncu sezone. Mislim, da bi nam morali dati malce več časa, saj ima Olimpija mlado ekipo, ki še ni uigrana. Upam, da nas bodo navijači podpirali, po koncu sezone pa bomo ocenjevali, ali smo upravičili pričakovanja ali ne. Slabše kot je bilo do sedaj zagotovo ne bo. Lahko se le dvignemo.

Koliko veste o Olimpiji?
Vedel sem kar precej. Vedel sem, da je zgrajen nov stadion in vem, da ima klub bogato tradicijo. Po pogovoru s predsednikom (Izetom Rastoderjem – op.a) sem dobil občutek, da želi zgraditi nekaj posebnega. Denar vedno ne sme biti odločilen. V mojem primeru je bilo zagotovo tako.

Pred leti je v Ljubljani navduševal vaš rojak Robert Prosinečki.
Poznam to zgodbo. Precej sva si podobna. Oba sva emocionalno zelo navezana na Hrvaško in Zagreb. Tudi on je želel pri teh letih uživati v nogometu, Olimpija pa je vsekakor velik izziv. Nekoč je bil to vendarle prvi klub v Sloveniji.



Kako je prišlo do stika z Olimpijo?
Čisto slučajno. Preko nekega poznanstva so me povprašali, ali bi me ponudba zanimala in nato smo se hitro dogovorili.

So bile ponudbe tudi iz Hrvaške?
Hrvaški nogomet me trenutno ne zanima. Tam bi lahko igral le za Dinamo. Včasih sem živel za naprej, danes pa skušam živeti drugače. V Sloveniji sem zelo zadovoljen, saj sem blizu doma. V Belgiji sem bil sam in zaradi tega se nikoli nisem počutil dobro. Vse to se odraža tudi v igrah.

Pred prihodom v Ljubljano se podpisali pogodbo s Kavalo, a klub hitro zapustili. Menda zaradi tega, ker naj bi izpustili trening ..
To nikakor ne drži. V Grčiji preprosto nisem bil zadovoljen. Ta klub je popoln 'teksas'. Njihov predsednik vsako leto zamenja 20 igralcev in tam je vse negotovo. Če na eni tekmi odigraš slabo, ti takoj povejo, da te ne potrebujejo več. Takšnega kaosa pri teh letih ne potrebujem. Hitro sem prekinil pogodbo in vesel sem, da je tako. Želim igrati za organiziran klub, ki ve kaj hoče.

Tudi v Ljubljani je predsednik Izet Rastoder na udaru. Kakšna je vaša prva izkušnja z njim?
Videl sem ga dvakrat. Dober in trd pogajalec je. (smeh). Mislim, da bi tudi njemu morali dati čas. Prehod iz poslovnega v nogometni svet ni lahek.



Ste katerega igralca Olimpije poznali že od prej?
Dobro poznam Ermina Rakoviča, saj sva bila nekoč, pred več kot 15 leti, člana istih mladih reprezentanc. Tudi za Cimerotiča sem seveda že slišal.

V Sloveniji je pred leti navduševal vaš nekdanji soigralec Dario Zahora. Ste se z njim pogovarjali o Olimpiji?
Dario je moj dober prijatelj, nenazadnje sva še nedolgo nazaj skupaj trenirala. Super dečko je. Žal ni imel sreče, da bi naredil večjo kariero. Vem pa, da je bil v Sloveniji zelo uspešen.

Čez slaba dva tedna vas čaka prvi derbi z Mariborom.
Vsi živijo za takšne tekme in to je povsem normalno. V karieri sem odigral že veliko derbijev, zato to zame ne bo nič novega. Jasno je, da želimo premagati Maribor, ampak to le ni tako zelo pomembno. Vsaj zdaj še ne. Zdaj moramo razmišljati le o tem, kako se čim prej dvigniti na lestvici.

Pri Mariboru je danes alfa in omega Zlatko Zahovič, vaš nekdanji soigralec pri Benfici (Šokota in Zahoviča sta leta 2005 z Benfico osvojila naslov portugalskega prvaka – op.a). Kako se ga spominjate kot soigralca?
Bila sva v zelo dobrih odnosih. Od njega sem se veliko naučil in lahko rečem, da je bil zelo inteligenten človek in igralec. V evropskem nogometu je naredil veliko.

Vam je že izrekel dobrodošlico?
Ne še, nisva se še pogovarjala. Bo 29. septembra verjetno prava priložnost za to. (smeh).

Benfica je sicer zelo pozitivna izkušnja v vaši karieri. Zdi pa se, da po povratku iz Portugalske nikoli več niste ujeli takšne forme kot takrat.
V Benfici sem res igral dobro in si ustvaril ime. Lahko sem zadovoljen in lahko rečem, da me ljudje v Lizboni še danes prepoznajo. Po odhodu iz Portugalske sem imel veliko težav s poškodbami, to pa posledično vpliva tudi na samozavest. Jaz sem bil izven igrišč res dolgo časa in takšen povratek je vselej težak.

Ste še navijač Dinama?
V Dinamu sem preživel marsikaj, tudi bližnje srečanje z navijači. Na koncu so me vzljubili in me vzeli za svojega. Bilo je nekaj lepega in nekaj grdega. Še danes jasno navijam za Dinamo in res sem vesel, ker so včeraj uspeli premagati Villarreal. Mislim, da so me v Zagrebu spoštovali, zato imam do tega kluba poseben odnos.