Qarabag šibkejši kot je bil lani

Med APOEL, Šerifom, The New Saints, Videotonom in Qarabagom je ljubljanska Olimpija v prvem krogu bržčas naletela na enega od dveh najtežjih možnih nasprotnikov. Qarabag je v minuli sezoni  igral v skupinskem delu lige prvakov, zapomnili pa smo si ga predvsem po tem, da je dvakrat remiziral z velikim Atleticom iz Madrida in ga tako posredno izločil iz lige prvakov. Qarabag se je do lige prvakov prebil po zmagah proti gruzijski Samtredii, moldavskem Šerifu in danskemu Kobenhavnu v kvalifikacijah, v skupini s Chelseajem, Romo in Atleticom pa je osvojil dve točki.

Azerbejdžan v nogometnem svetu ne uživa posebej velikega ugleda, čeprav v nogomet vlaga neprimerno več kot denimo Slovenija. Proračun Olimpijinega tekmeca znaša približno 15 milijonov ameriških dolarjev, za stabilnost pa skrbi živilsko-predelovalni konglomerat Azersun, ki ima več kot 12.000 zaposlenih.  Qarabag (Karabah – prev.) je klub, ki nosi tudi zelo močno politično konotacijo in je zato v Azerbejdžanu viden kot več kot zgolj še en klub, ki skuša z denarnimi vložki pisati zgodovino.

Qarabag namreč izvira iz mesta Agdam, ki se nahaja v t.i. tampon coni  v Gorskem Karabahu, kjer so potekali najbolj srditi spopadi med armensko in azerbejdžansko vojsko. V konfliktu, ki se je začel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je doslej umrlo več kot 30.000 ljudi, o smrtnih žrtvah pa so nazadnje poročali še pred dvema letoma, ko je v novem konfliktu umrlo 30 ljudi. Mesto Agdam sicer velja za največje opustošeno mesto na svetu. Še leta 1991 je v njem živelo 40 tisoč prebivalcev, leta 2005 pa točno 0. Mesto je namreč opuščeno, razdejano, preraslo s plevelom, vanj pa je moč vstopiti zgolj s posebno zaščito in dovoljenji varnostnih sil.

Qarabag se je tako leta 1993 preselil v prestolnico Baku, kjer torej igra že četrt stoletja, zaradi svoje politične vloge pa ga podpirajo tudi politične oblasti, kar je v Azerbejdžanu nujno za postavljanje kakršnih koli rezultatskih ciljev.



Olimpija bo v Azerbejdžanu vsekakor varna, saj je Baku več kot 260 kilometrov oddaljen od Agdama, vprašanje pa je kako bo varna na igrišču, kjer jo čaka zahteven obračun, ki pa vendarle še zdaleč ni zapečaten.

Qarabag je trenutno namreč daleč od idiličnega stanja. Klub so po koncu lanske sezone zapustil trije stebri moštva – vratar Ibrahim Šehić, tudi član izbrane vrste BiH, odlični brazilski vezist Richard Almeida, ki je bil šest let stalnica na sredini igrišča, ter brazilski napadalec Paolo Henrique, ki se je po izteku posoje vrnil v PAOK. Novinec je le Hrvat Filip Ozobić, ki se ga bomo spomnili iz sezone 2016/17, ko je Gabali v kvalifikacijah za uvrstitev v evropsko ligo pomagal izločiti Maribor.

Naši kolegi v Azerbejdžanu trdijo, da ima Qarabag ne glede na odhode treh zelo težko zamenljivih nogometašev še vedno visoke ambicije in sicer je osnovni cilj znova naslov domačega prvaka in najmanj uvrstitev v skupinski del evropske lige. Qarabag se bo zaradi odhoda omenjene trojice zagotovo okrepil, vendarle pa bo imel bolj malo časa za uigravanje, zato ga v prihodnjih tednih čakajo podobne težave kot Olimpijo, pri kateri bo igralski kader prav tako deležen številnih sprememb.

Največji zvezdi moštva sta Španca Michel Madera (Sporting Gijon, Getafe, Maccabi Haifa) in Dani Quintana (Al Ahli, Jagiellonia, Gimnastic), sicer pa ima moštvo precej velik azerbejdžanski vpliv, saj jedro kadra sestavljajo domači igralci, trener pa je eden največjih azerbejdžanskih nogometašev Gurban Gurbanov. Vse to torej Olimpiji daje upanje in možnosti, izvedeli pa smo tudi, da so s žrebom nezadovoljni tudi v taboru Qarabaga, v katerem so si od vseh možnih nasprotnikov daleč najmanj želeli prav Olimpije.