Emir Spahić (foto: Uradni Twitter profil kluba/zveze)
Kaj se je zgodilo, da ima reprezentanca Bosne in Hercegovine "kar naenkrat" polno talentov, ki že igrajo v tujih klubih? Emir Spahić dela načrtno in dela dobro, ogroža pa tudi Slovenijo.
Spremljajte Nogomanio kot prednostni vir na Googlu
Dodajte Nogomanio med priljubjene vire v Google News in
prejemajte najpomembnejše nogometne novice med prvimi.
Reprezentanca Bosne in Hercegovine je bila še pred kratkim v globoki krizi. Moštvo je dosegalo slabe rezultate, nogometno zvezo (N/FSBiH) pa so pretresali hudi strukturni problemi. Glavna in nerešljiva težave je seveda nacionalizem, saj je žongliranje interesov Bošnjakov, Srbov in Hrvatov nemogoča naloga in zelo negativno vpliva na normalen razvoj klubskega in reprezentančnega nogometa. Če k temu dodamo še sporne prakse vodstva zveze in nezaupanje javnosti v kredibilnost domače lige, dobimo sliko, ki je vse prej kot rožnata.
Kljub vsem težavam pa je reprezentanca v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu za svetovno prvenstvo v ZDA, Kanadi in Mehiki dosegla presenetljivo dobre rezultate in se v dokaj težki skupini z Avstrijo in Romunijo skoraj uvrstila na zaključni turnir v Severni Ameriki. To jim lahko še vedno uspe, če bodo dobro formo ohranili tudi v marčevskem play-offu.
Emir Spahić dela načrtno in rezultati so že vidni
Zasluge za to imajo seveda predvsem igralci z zimzelenim kapetanom Edinom Džekom na čelu, pa tudi selektor Sergej Barbarez. Nikakor pa ne smemo pozabiti na dobro delo, ki ga v ozadju opravlja direktor reprezentance Emir Spahić, ki je aprila 2024 prevzel to funkcijo od Zvjezdana Misimovića.
Spahić ima za sabo uspešno nogometno kariero. Bil je član tiste generacije hrvaškega NK Zagreba, ki je leta 2002 osvojila zgodovinski naslov prvaka, igral pa je za mnoge velike klube v Rusiji (Šinik, Torpedo, Lokomotiv), Franciji (Montpellier), Španiji (Sevilla) in Nemčiji (Leverkusen, HSV). Ko je pred letom in pol prevzel direktorski položaj v reprezentanci je s seboj prinesel svoje bogate mednarodne izkušnje. Že na prvi tiskovni konferenci je rekel: "Delali bomo načrtno."
Novi direktor se je ambiciozno lotil projekta iskanja nogometašev bosansko-hercegovskega porekla, ki bi lahko koristili reprezentanci. Že pred letom dni je svojo usmeritev komentiral: "Stalno iščemo nove igralce, poskušamo jih vrniti domov, ker spadajo sem. Ne krademo jih, pač pa vračamo naše otroke domov in to bomo stalno počeli, dokler bom jaz tukaj. Garantiram, da bom od selekcije U-15 naprej poskušal vrniti vsakega otroka v reprezentanco."
Alarm bi moral glasno zvoniti na Nogometni zvezi Slovenije, "ogrožen" je tudi Luka Topalović
Eden takih primerov je dvajsetletni desni bočni branilec Arjan Malić, ki se je rodil na Jesenicah in je igral za slovensko reprezentanco do 19 let. Toda Spahić ga je nato prepričal, da "prestopi" v reprezentanco dežele svojih staršev, kar je nogometaš graškega Sturma tudi storil in letos odigral že šest tekem za A selekcijo.
Obstaja velika nevarnost, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi s talentiranim Luko Topalovićem, ki trenutno igra za mlado ekipo milanskega Interja. Topalović še ni debitiral za slovensko člansko izbrano vrsto, igral pa je za vse mlajše selekcije. Ker sta njegova starša bosanska Hrvata iz Kotorja Varoša, se Spahić trudi, da bi tudi njega pripeljal "domov".
Najbolj odmevno ime, ki ga je uspel Spahić zvabiti pod zastavo BiH pa nima nikakršnih korenin na Balkanu. Gre za nemškega defenzivnega vezista Brentforda Vitalyja Janelta, ki že zadnjih pet let igra v Zahodnem Londonu in opozarja nase v najmočnejši ligi na svetu. Janelt je poročen s Sarajevčanko in to je njegova edina povezava z BiH. Toda tudi to je očitno dovolj, saj za nemško reprezentanco pri 27 letih nikoli ne bo igral, v reprezentanci BiH pa bi bil dodana vrednost. Marca je dobil bosansko državljanstvo.
Precej več povezav z BiH imajo drugi igralci, ki jih je v reprezentanco zvabil Spahić.
Dženis Burnić, se je rodil v Nemčiji in igra v 2. Bundesligi za Karlsruhe. Armin Gigović se je rodil na Švedskem in igra za švicarski Young Boys. Nikola Katić se je sicer rodil v BiH, v mlajših selekcijah je igral za Hrvaško, trenutno pa je član Schalkeja. Ivan Šunjić je prav tako igral za mlajše hrvaške selekcije, ima celo nastop za člansko vrsto "vatrenih", zdaj pa je član Pafosa.
Luka Kulenović se je rodil v Kanadi, trenutno pa je član nizozemskega Hercalesa. Samed Baždar, otrok beograjskega Partizana, se je rodil v Sandžaku, igra pa v drugi španski ligi za Zaragozo. V Srbiji se je rodil tudi Ifet Đakovac, ki si kruh trenutno služi v Rusiji. Morda največja pridobitev pa je komaj 20-letni Esmir Bajraktarević, ki se je rodil v ZDA in igral za ameriške mlajše selekcije, nato pa ga je Spahić uspel pridobiti za domovino staršev. Trenutno je nadarjeni bočni napadalec član nizozemskega PSV Eindhovna.
Praksa novačenja igralcev, ki niso šli skozi nogometne šole bosansko-hercegovskih klubov je očitno obrodila sadove in reprezentanca je po dolgem času spet konkurenčna.