Primorje je sinonim za nogomet v Ajdovščini, kaj pa je bilo pred njim?

Ker je po prvi svetovni vojni zahodni del slovenskega narodnostnega ozemlja pripadel Italiji, se je nogomet na Primorskem razvijal nekoliko drugače, kot v preostanku Slovenije. Medtem ko so se slovenski klubi na ozemlju, ki je pripadel Jugoslaviji, združili v Ljubljansko nogometno podzvezo (LNP) in z letom 1920 začeli z organiziranim tekmovanjem, je bilo na Primorskem to težje izvedljivo.

Situacija se je za primorske Slovence še poslabšala oktobra 1922, ko je oblast v Italiji prevzel fašistični diktator Benito Mussolini. Kljub težkim razmeram pa so Primorci v tem obdobju ustanavljali klube ter organizirali treninge in prijateljska srečanja.

V Ajdovščini so začeli nogomet igrati že kmalu po koncu prve vojne, leta 1919. Brcati so začeli na travniku, kjer je bil kasneje zgrajen prvi otroški vrtec. Za uporabo igrišča so morali nadobudni nogometaši lastniku zemljišča plačevati najemnino. Leta 1921 so nogometni navdušenci iz Ajdovščine in Šturij (ki so bile takrat samostojna vas) združili moči in ustanovili Sportni klub Ajdovščina – Šturje, kratko SKAŠ. Najvidnejši pionirji ajdovskega nogometa in ustanovitelji kluba so bili Riko Nusdorfer, Stipe Štekar, Anton Slokar, Franc Rušt in Friderik Furlan.

Po treh letih delovanja so italijanske oblasti leta 1924 klub pozvale, da zaprosi za uradno registracijo, kar so Ajdovci tudi storili. Goriška prefektura je 1. julija 1924 SKAŠ registrirala in potrdila njegova klubska pravila. Prvi uradni predsednik je postal industrialec Riko Nusdorfer, tajnik Stipe Štekar, blagajnik pa Friderik Furlan.

Čeprav so se v Italiji nogometna tekmovanja organizirala že vse od leta 1898, se SKAŠ ni vključil v nobeno ligo. Je pa v tem obdobju odigral mnogo prijateljskih tekem z moštvi iz okolice. Najbolj reden nasprotnik je bil SK Nanos iz bližnje Vipave, igrali pa so tudi z ekipami iz Gorice, Trsta, Opčin, Barkovel, Štandreža, Mirna in drugih krajev. Z vipavskim Nanosom so bili "skaševci" v zelo dobrih odnosih in so dostikrat združili moči, če so gostili kakega močnejšega nasprotnika. Združeno moštvo je nastopalo pod imenom Burja.

Leta 1926 je bilo idile konec. Italijanski fašizem je začel vse bolj intenzivno preganjati slovenska društva. SKAŠ je bil postavljen pred dejstvo, da se mora vključiti v fašistično sindikalno organizacijo "Dopolavoro" ali pa prenehati z delovanjem. Kot zavedni Slovenci so se "skaševci" raje odločili ukiniti klub. S tem se je končala zgodba prvega slovenskega nogometnega kluba v Ajdovščini. Edinost, časopis tržaških Slovencev, ki je pogosto poročal o tekmah SKAŠ-a in Burje, so fašisti ukinili dve leti kasneje, septembra 1928.

Italijani so nato pri Dopolavoru ustanovili nogometno sekcijo, v kateri se je udejstvovalo tudi nekaj Slovencev, vendar "skaševcev" ni bilo med njimi. Nov italijanski klub se je vključil tudi v organizirana tekmovanja, mestne oblasti pa so začele leta 1929 načrtovati gradnjo štadiona. Občinski načelnik Berteletti je bil tako obseden s to idejo, da je na račun izgradnje nogometnega objekta zanemaril vse ostale občinske projekte in je bil zaradi tega odstavljen s položaja.

Slovenci po ukinitvi SKAŠ-a kar dve desetletji niso imeli svojega kluba v Ajdovščini. Šele po koncu druge svetovne vojne, jeseni leta 1945, so ustanovili nogometno društvo, ki je bilo v začetku naslednjega leta priključeno novoustanovljenemu Fizkulturnemu društvu Ajdovščina. Ime Primorje, ki je danes sinonim za ajdovski nogomet, so si po več spremembah nadeli na občnem zboru 1. aprila 1954. Ampak to je že druga zgodba …