Prerojeni Martin Kramarič je skoraj že obupal: Če ne bi odšel iz Maribora, bi verjetno že nehal igrati nogomet

Šele v 12. krogu nove sezone Prve lige Telemach smo dočakali prvi hat-trick. Dosegel ga je (in to na tekmi proti Olimpiji) belokranjski krilni igralec Brava Martin Kramarič, ki je pri štiriindvajsetih eden najbolj izkušenih članov ljubljanske zasedbe. Kramarič je v Bravu tretjo sezono in nosi kapetanski trak. Če se bo zanj odvijala v dosedanjem ritmu, verjetno tudi zadnjo. 

Kramarič je po letih, ki jih je kot velik in nikoli razvit talent preživel v Mariboru, končno našel stabilnost in pot, ki ga pelje po krivulji napredka navzgor. Kako visoko? Podkrepljen z grenkimi izkušnjami iz Maribora Kramarič noče napovedovati nič velikega, izraža le upanje, da bo njegova kariera v prihajajočem letu 2023 stopila na višjo stopnico. 

"Vesel sem zmage in hat-tricka. Mislim, da smo nagrajeni za delo, ki ga opravljamo. Pa tudi 'not' nam je šlo tokrat res vse. Verjeli smo, da se nam bo enkrat odprlo in naneslo je, da se je to zgodilo proti vodilni in tudi najboljši ekipi lige Olimpiji. Mislim, da sem sam v dobri formi, končno me spremlja tudi statistika," je dejal Kramarič. 


Prav pomanjkanje golov je za igralca na njegovem igralnem položaju običajno najbolj problematično. Dinamičen igralec je Kramarič namreč vedno bil. Nikoli pa sezone v 1. SNL ni končal z več kot petimi zadetki. To sezono jih ima že šest, prispeval pa je tudi dve asistenci.

"Mislim, da je to posledica, da sem bolj izkušen in zrel. Zdaj vem, da štejejo goli in ne zgolj lepe poteze. Verjamem, da to lahko postane najboljša sezona v moji karieri. Prizadevam si, delam, upam, da se mi bo povrnilo."

Maribor ga je degradiral na tribuno
V Maribor je Kramarič prišel pri šestnajstih. Prišel je iz novomeške Krke, za katero je takrat že odigral kar 16 tekem v prvi ligi. Prvo priložnost mu je ponudil trener Adnan Zildžović. Maribor ga je vzel za svojo mladinsko ekipo in ga nato držal vse do leta 2020, ko je Kramarič spoznal, da nima več smisla čakati. Njegov razvoj je kljub temu, da je igral v skupinskem delu lige prvakov in podal za gol ob remiju s Spartakom iz Moskve, zastal. 

"Ne obžalujem, da sem šel v Maribor. Obžalujem le, da nisem že prej odšel. Želel sem si le igrati. Težko je, če ne igraš. Posebej, ker sem recimo odigral tri tekme v ligi prvakov, po tisti proti Liverpoolu pa sem kot edini obsedel na tribuni. Nisem vedel, zakaj," priznava Kramarič.

Vse skupaj je šlo že nevarno daleč.

"Če ne bi takrat odšel iz Maribora, bi verjetno že nehal igrati nogomet. Udarilo me je po psihološki plati. V nogometu uživam, želim ga igrati in če si tako dolgo 'out' ..."

V Mariboru se takrat na mlade igralce niso preveč ozirali, predvsem z njimi niso imeli potrpljenja.

"Ne zamerim Mariboru, niti Zlatku Zahoviću. Tisto je bil evropski Maribor, tako je tudi v tujini. Verjetno so želeli najbolje za klub, ne vem. Vem le, da sem končal na tribuni."

V Bravu je našel mir in stabilnost.

"To je bila najtežja odločitev v moji karieri. Vesel sem, da je bila pravilna. Zadel sem v polno. Moral sem igrati, da sem spet dobil veselje do igre, ki sem ga v Mariboru izgubil. Iz tega zdaj izhajam. Upam, da me v karieri čakajo novi izzivi, čas pa bo pokazal, kakšni bodo."