Mustafa Nukić (foto: pigac.si)
Mustafa Nukić je zaključil svojo kariero. Začel je na dnu, dosegel svoje sanje, a grenak priokus bo ostal. Vedno pa bo ostal ljubljenec navijačev Olimpije.
Minulo soboto se je na drugoligaški tekmi med ljubljanskim Slovanom in lendavsko Nafto od aktivnega igranja nogometa poslovil kultni napadalec Mustafa Nukić. Od skromnih začetkov v begunskem centru na Viču, prek nižjeligaških igrišč do prvoligaškega preboja v dresu Brava in vrhunca kariere v majici Olimpije, je Nukić prehodil dolgo in trnovo pot, ki se je končala v hladnem zgodnjem popoldnevu na štadionu Kodeljevo.
V triletnem obdobju (2021-2024), ko je igral za zeleno-bele, je postal prava ikona navijačev Olimpije, ki so cenili njegov odnos na igrišču in dejstvo, da ni skrival ljubezni do kluba. Toda do te točke je moral priti po ovinkih. Njegova kariera je bila ena najbolj nenavadnih v slovenskem nogometu.
V mlajših kategorijah je igral za Svobodo, Olimpijo in Interblock, v članskem nogometu pa je debitiral oktobra 2009 v drugi ligi, ko je nosil dres Livarja iz Ivančne Gorice. V sezoni 2011/12 je bil sicer član Celja, a ni dobil prave priložnosti. Svoj prvoligaški debi je dočakal avgusta 2011, ko ga je celjski trener Damijan Romih poslal v igro pet minut pred koncem tekme z Nafto. Zamenjal je Ivana Firerja in prvič izkusil najvišji nivo slovenskega nogometa.
V sezoni 2013/14 je najprej igral za kranjski Triglav in nato spomladi za Koper. Svoj prvoligaški prvenec je dosegel julija 2013, ko je v domžalskem Športnem parku v bordo majici kranjskega kluba z golom v 22. minuti premagal kasnejšega soigralca pri Olimpiji Nejca Vidmarja.
Po odhodu z Bonifike, kjer ni dobil prave priložnosti, je sledil zdrs v tretjo ligo, kjer je igral za Ivančno Gorico in Ilirijo in se resno spogledoval s koncem kariere. Toda odločil se je, da ne bo obupal in z Ilirijo se mu je v sezoni 2016/17, ko je dosegel kar 17 golov na 25 tekmah, uspelo prebiti v drugo ligo.
Sledil je prestop v Bravo, s katerim je v sezoni 2018/19 pokoril drugoligaško konkurenco in se po petih letih vrnil v prvo ligo. V sezoni 2019/20, ki jo je zmotila pandemija koronavirusa, je odigral 34 tekem v rumeni majici šišenskega prvoligaša in padel v oči Olimpiji. Sledil je sanjski prestop v klub, za katerega je navijal od otroštva in za katerega je svoj prvenec zabil na evropski tekmi proti malteški Birkirkari. V sezoni 2021/22, ko je Milan Mandarić prodal Olimpijo Adamu Deliusu, je bil Nukić njen najboljši igralec. Na 31 tekmah je dosegel 12 golov.
Sledila je sanjska sezona 2022/23 z Albertom Riero, ko je bil Nukić kljub sporu s trenerjem v končnici prvenstva eden ključnih nogometašev pri osvojitvi zgodovinske dvojne krone. V jesenskem delu sezone 2023/24 je sodeloval tudi pri zgodovinskem preboju Olimpije v skupinski del konferenčne lige, nato pa je sledil oster obrat.
Uprava Olimpije se je odločila, da je "prestar in prepočasen" in ga je med zimsko pavzo odstranila iz prvega moštva, v želji, da ga prisili, da prekine pogodbo. Svojo zadnjo tekmo v dresu Olimpije je odigral decembra 2023 v konferenčni ligi proti Slovanu iz Bratislave. Proti koncu leta 2024 se je mučno obdobje vendarle končalo z dogovorom, Nukić je dobil proste roke in je pristal pri drugoligašu Slovanu.
Debitiral je z golom februarja 2025 na tekmi v Grosuplju in v spomladanskem delu sezone 2024/25 vsega skupaj odigral "srečnih" 13 tekem v rdečem dresu kluba s Kodeljevega. Svoj zadnji gol v profesionalnem nogometu je dosegel maja letos, ko je v 65. minuti zadel za zmago Slovana v Sežani proti Taboru.
Tudi v jesenskem delu aktualne sezone je redno igral za moštvo trenerja Luke Žinka, a se je očitno tik pred svojim 35. rojstnim dnevom odločil, da je bilo dovolj. S svojo odločitvijo je marsikoga presenetil, saj je bila nenadna in nepričakovana, toda klub se je hitro odzval in mu pripravil dostojno slovo.
V 50. minuti tekme proti Nafti, ko je Slovan zaostajal že z 0:3, je Žinko po dogovoru zamenjal Nukića, ki je dobil špalir obeh moštev, šopek cvetja in uokvirjen dres s številko deset, nato pa je nogometu pomahal v slovo.
Upajmo, da bo ostal v nogometu, saj slovenski nogomet ljudi z njegovim znanjem in pronicljivostjo prav gotovo potrebuje.