
Rudar Velenje (foto: uradna spletna stran kluba)
Nogomet je v Velenju priljubljen šport, Rudar pa vrsto desetletij športni ponos mesta in regije. Toda zdaj je nogometni klub na točki, ko sploh ni znano, če bo preživel.
Velenjski Rudar je nekoč v slovenskem nogometu igral zelo vidno vlogo. V drugi polovici sedemdesetih je bil celo zvezni drugoligaš v Jugoslaviji, po osamosvojitvi pa je največji uspeh dosegel leta 1998 z osvojitvijo slovenskega pokala. Štirikrat je slovenske barve zastopal tudi v evropskih tekmovanjih, nazadnje leta 2009, ko je na Štadionu ob jezeru gostovala Crvena zvezda.
Finančno stabilnost klubu je nekoč zagotavljal Premogovnik. Samo v obdobju 2009-2014 so rudnikove družbe nogometnemu klub nakazale 1,7 milijona evrov. Toda ti časi so nepreklicno minili, dandanes je Rudar prepuščen samemu sebi.
Odkar je pred petimi leti in pol, po koncu koronske sezone 2019/20 velenjski Rudar izpadel iz prve lige, se ni nikoli več zares pobral. V petih drugoligaških sezonah črno-zeleni nikoli niso bili zares v igri za povratek in so se nekako ustalili v sivem povprečju. Najboljšo uvrstitev so dosegli v sezoni 2021/22, ko so bili peti, sicer pa so bili še dvakrat osmi in dvakrat trinajsti.
Tudi v tej sezoni jim po rezultatski plati v jesenskem delu ni šlo zelo slabo, saj trenutno z 20 točkami zasedajo solidno sedmo mesto. Druga zgodba pa je finančna plat. V tem segmentu pa so se "knapi" znašli v precejšnjih škripcih. Po tem, kar nam je uspelo izvedeti, naj bi bile eden od poglavitnih razlogov za finančno nestabilnost zdravstvene težave srbskega vlagatelja, ki je zelo resno zbolel. Slednji je bil igralcem menda predstavljen na začetku sezone, potem pa ga niso več videli.
Zaradi tega sta se predsednik kluba Dajan Pavlović (bratranec znanega bivšega reprezentanta Zorana Pavlovića) in športni direktor Živojin Vidojević znašla v precejšnji zagati. Obljube, ki jih je uprava dala igralcem na začetku sezone, niso bile izpolnjene. Nekateri od nogometašev so sporazumno prekinili pogodbe že takoj po koncu jesenskega dela, preostali pa odhajajo zdaj, tik pred začetkom drugega dela sezone.
Jeseni je moštvo s klopi vodil nekdanji reprezentant Saša Gajser, ki ga je v prejšnji sezoni kljub težavam obdržal v ligi. Bivši igralec in trener Maribora je tudi jeseni svoje delo opravljal korektno, vendar tako kot igralci ni prejemal osebnih dohodkov. Po naših informacijah je želel pred kratkim zapustiti klub, a ga je uprava na koncu pregovorila, naj vendarle ostane.
Mlajše selekcije kluba so začele s pripravami, članska ekipa pa še ne. Kaj se bo izcimilo iz tega je težko napovedati, vendar tudi če Rudar nekako zakrpa prvo moštvo, bo to težko solidno funkcioniralo brez bazične osnove, ki jo igralcem dajo zimske priprave.
Zdi se, da je situacija dramatična in da je na kocki celo obstoj kluba. Če bi po Domžalah propadel še en tradicionalen klub, bi bila to za slovenski nogomet res prava katastrofa. Rudar v Velenju vendarle nekaj pomeni, klub je vpet v lokalno skupnost in je bil v preteklosti tudi razlog za zadovoljstvo in ponos Velenjčanov. Zdaj pa je njegova prihodnost zelo negotova.
Če je glavni razlog za finančne težave res bolezen srbskega vlagatelja, potem se moramo vprašati v čem je sploh smisel profesionalnega nogometa pri nas. Če so klubi povsem odvisni od tovrstnih naključij in Nogometna zveza Slovenije (NZS) ne uspe vzpostaviti primernega okolja za profesionalni nogomet ... Kolikor denarja, toliko muzike, pač. V državah okrog nas, pa tudi širše, nogomet namreč cveti. Torej pri nas nekaj delamo hudo narobe.