(foto: Getty Images)
Gruzijska nogometna zgodba je sijajna promocija za državo, v kateri pa je družba močno razklana. Reprezentanca je deležena hudih političnih pritiskov.
Nastop gruzijske reprezentance na Euru 2024 je požel splošno odobravanje in simpatije širše evropske nogometne javnosti. Že njihova prva tekma s Turki je bila v navijaškem in nogometnem smislu ena najbolj medijsko izpostavljenih, njihova nekoliko (a ne preveč) presenetljiva zmaga nad rezervnim moštvom že kvalificirane Portugalske pa je še dodatno okrepila občutek, da je ta skupina igralcev nekaj res posebnega.
Moštvo francoskega trenerja Willyja Sagnola, ki je leta 2006 z Zidanom in druščino igral v finalu svetovnega prvenstva v Nemčiji, je v smislu energije, borbenosti, želje, pa tudi nogometnega znanja in kombinatorike pokazalo neprimerno več kot večina primerljivih reprezentanc za tem evropskem prvenstvu.
Če pa k temu dodamo še izreden političen pritisk, ki se vrši nad reprezentanti in kateremu v zahodni javnosti ni bilo posvečeno veliko prostora, so njihovi dosežki še toliko večji. Gruzija je namreč v času svojega največjega nogometnega razcveta sredi globoke politične krize, v katero so vpleteni tudi nogometaši izbrane vrste.
Vladajoča stranka Gruzijske sanje, ki jo je leta 2012 ustanovil oligarh Bidzina Ivanishvili, je vzbudila precejšnjo zaskrbljenost na Zahodu, ko se je odločila sprejeti "Zakon o transparentnosti tujega vpliva", ki bi primoral nevladne organizacije in neodvisne medije, ki imajo več kot 20% prihodka tujega izvora, da se registrirajo kot tuje agencije.
To je sprožilo serijo protivladnih protestov, najprej marca lani, nato pa tudi letos, od sredine aprila do začetka junija. Protesti na koncu niso bili uspešni, saj je gruzijski parlament 14. maja 2024 sprejel predlog zakona o tujem vplivu, protestnike pa je obvladala policija.
V stranki Gruzijske sanje zelo dobro razumejo populistično moč nogometa, tako da so v svoje vrste privabili nekatera znana nogometna imena. Bivši nogometaš AC Milana Kakha Kaladze je na primer vpliven član stranke in župan prestolnice Tbilisi že sedem let. Levan Kobiashvili, ki je igral za Schalke in Hertho, je že od leta 2015 predsednik nogometne zveze, leto dni kasneje pa je bil kot član Gruzijskih sanj izvoljen v parlament.
Kaladze je uspeh na Euru pripisal svoji stranki: "Imamo novo generacijo zelo nadarjenih igralcev in zaradi pravilne politike gruzijske vlade smo dosegli rezultat, o katerem je bilo pred desetimi leti nemogoče sanjati."
Povsem drugačna stališča pa imajo aktivni nogometaši v reprezentanci. Mnogi med njimi so javno podprli protestnike. Igralec angleškega drugoligaša Giorgi Chakvetadze je bil prvi, ki je izrazil podporo protivladnim protestnikom. Jaba Kankava, ki igra za Slovan iz Bratislave se je prav tako postavil na stran protestnikov. To so storili tudi vratar Valencie Giorgi Mamardashivli, vezist Levanteja Giorgi Kochorashvili, napadalec Karlsruheja Budu Zivzivadze in največji zvezdnik gruzijskega nogometa, Khvicha Kvaratskhelia.
Predsednik zveze Kobiashvili je mnenja, da so igralci podlegli propagandi opozicije: "Na raznih družabnih omrežjih in medijih smo priča nezaslišanim napadom in žaljivkam, ki jih širijo posamezni zlobni opozicijski voditelji." Kaladze je opozicijske politike označil za fašiste, ki so z ustrahovanjem izsilili podporo reprezentantov.
Opozicija vlado obtožuje, da je proruska, čeprav je Gruzija obsodila ruski napad na Ukrajino in sprejela 245.000 ukrajinskih beguncev. Vendar se gruzijska vlada ni pridružila zahodnim ekonomskim sankcijam proti Rusiji, saj bi te po njihovem mnenju veliko bolj škodile Gruziji kot Rusiji. V zadnjih dveh letih se je gospodarsko sodelovanje med državama okrepilo, zakon o tujem vplivu pa naj bi bil prevzet po vzoru sorodnega ruskega zakona iz leta 2012.
Kakorkoli že, razkol v gruzijski družbi se je odrazil tudi v nogometni reprezentanci, kako se bo napeta situacija razrešila, pa bomo šele videli. Oktobra bodo v Gruziji parlamentarne volitve, ki bodo verjetno dale odgovor v katero smer bo šla gruzijska politika. In z njo tudi gruzijski nogomet.