Victor Sanchez (foto: pigac.si)
Derbi v Ljudskem vrtu je potrdil sume, da je forma Olimpije v padanju. Boj za naslov je odprt, Victor Sanchez pa moral hitro povleči nekaj potez, ki bodo prebudile moštvo.
V teoriji se je vse zdelo tako, kot mora biti. Olimpija je pozimi zadržala vse ključne akterje, kader dopolnila z manjkajočim defenzivnim vezistom in napadalcem ter tako okrepljena in bolj raznovrstna v drugi del sezone krenila s prepričljivima zmagama proti Primorju in Kopru.
Alex Tamm je takoj pričel zabijati gole, Marko Brest je igral v odlični formi in ob takšnih izhodiščih je bilo vprašanje o naslovu prvaka za marsikoga že zaprto.
Slab mesec dni kasneje je perspektiva povsem drugačna. Olimpija je prvič izgubila dve prvenstveni tekmi zapovrstjo in v relativno kratkem času nanizala vrsto tekem, ki so odprle kup perečih vprašanj. Izpad proti Borcu je očitno vplival na samozavest ekipe, zato se je Victor Sanchez morda celo sploh prvič kot trener Olimpije znašel v situaciji, ko bo nekaj treba spremeniti.
Kdo bo dal gol, če ga ne da Raul Florucz?
Imeti igralca kot je Raul Florucz je privilegij in zdravilo, ki prikrije marsikatero težavo, ne pa vseh. Odvisnost od Florucza je bila kričeče očitna na obeh tekmah proti Borcu, vzporedno s tem pa se je močna ohladila forma tistih, ki bi morali dopolnjevati še jeseni tako raznovrsten napad. Marko Brest ima za seboj serijo slabih tekem, Alex Tamm se je ohladil in sprožil razpravo o potrebi po bolj mobilnem napadalcu, drugi plan (Marin, Pinto, Blanco …) ne ustvarja nikakršnega pritiska znotraj ekipe, v veliko boljši formi pa smo videli tudi Agustina Doffa, igralca, ki je predvsem jeseni s svojimi predstavami na igrišču med vsemi igralci Olimpije zbujal največjo avtoriteto.
Olimpija je Maribor pustila preveč blizu
Olimpija že dolgo večnega derbija ni odigrala tako slabo kot včeraj v Ljudskem vrtu, kar je lahko znanilec trendov, ki še nastajajo. Že pred izključitvijo – vse bolj problematična je tudi disciplina na igrišču – je bila Olimpija nenevarna in na misiji, da se domov vrne s točko, vseskozi pa je dajala vtis, da zadetek lahko doseže le po naključju. Maribor zdaj zaostaja le še za tri točke, morebiti pa je še bolj kot manjši točkovni zaostanek problematično dejstvo, da je Olimpija Mariboru dovolila, da zavoha kri.
Je Olimpija odporna na odhode ključnih akterjev?
OIimpija je bila doslej zelo uspešna pri zadrževanju in nadomeščanju ključnih akterjev. Preživela je odhode Alberta Riere, Timija Maxa Elšnika in Svita Sešlarja, a to še ne pomeni, da se bo ta proces samoumevno nadaljeval tudi v naprej. Že zdaj se poraja vprašanje, kako bo Olimpija uspela nadomestiti Florucza, ki je očitno nared za preskok v močnejše prvenstvo, poraja pa se tudi vprašanje, kako in v kolikšni meri bo vodstvo kluba pripravljeno reinvestirati denar v krepitev igralskega kadra – bolj ali manj je jasno, da bo za ohranjanje konkurenčne ravni preprosto potrebno te vložke povečati.
Na koncu koncev je odprta tudi usoda trenerja Victorja Sancheza, na kateri se bo tudi lomila ambicioznost uprave kluba. Sanchez je v javnosti že izrekel nekaj pomislekov glede 'prepočasne' rasti kluba na nenogometnih področjih, s čimer je klubu med vrsticami dal vedeti, da ga zanima le projekt, v katerem bo v ospredju nadgradnja in ne zgolj vzdrževanje aktualnega stanja.